Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 103)

103

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

svoji knjigi Summa Theologica, razlagal ~emu potrebujemo ‘enske. Srednjeve{ka dru‘ba,

{e posebej aristokracija, se je strinjala z mnenjem, da je Bog ustvaril ‘ensko zgolj za rojevanje

otrok – kajpada dedi~ev.

»Skratka, splo{no priznano mnenje mo{kih je, da ‘enske nikoli

niso bile kaj prida koristne in da so dobre samo za rojevanje otrok in predenje volne.«

Vsak zakon je veljal za nesre~nega, ~e se v njem niso

rodili otroci. »Ima ‘eno, Marjeto po imenu, ki mu je podobna

v prijaznosti, pobo‘nosti, skromnosti, ~ednosti in plemenito-

sti; je h~i plemenitega gospoda Janeza Säckla (Sachkel) in

~etrta zakonska ‘ena (poudarila M.K.) prej imenovanega

Andreja. S svojo plodnostjo mu je podarila potomstvo, ki mu

zavoljo jalovosti prej{njih treh ‘ena (poudarila M.K.) ni bilo

dano. Stara je kakih dvajset let in ‘e mu je rodila fantka

nenavadne lepote, trajno poro{tvo medsebojne ljubezni.«

Tudi prizadevanje cerkve, da bi bile poroke brez otrok

enakovredne tistim z otroci, med lai~no populacijo ni imelo

nikakr{nega uspeha.

Tak{ne ‘enske, ki ni mogla imeti otrok,

se je prav kmalu oprijel sloves razuzdanosti, saj na{ kronist o

‘eni {tajerskega plemi~a Hartmana Hollene{kega z Maj{perka

pravi, da »~eprav je ta vitez plemenit in bogat, vendar nima

prave sre~e s svojo ‘eno Omelijo, ki ima napako jalovosti in

(tako pravijo) ni povsem neopore~nega ‘ivljenja (poudarila

M. K.).«

Glede na to ni prav ni~ presenetljivo, da so ‘enske v srednjem veku, {e posebej tiste iz

vi{jih dru‘benih slojev, obupano iskale razno razne nasvete in zdravila v primeru, da niso

mogle zanositi. Niso se zatekale samo k romanjem, zaobljubam, molitvam, ‘rtvovanjem

Devici in drugim primernim svetnikom, temve~ tudi k praksi ~arodejstva, ki je cerkev sicer

ni dopu{~ala. Na ‘alost je o slednji malo znanega. Vendar ni dvoma o uporabi aromati~nih

zeli{~nih kopeli, zdravil in napitkov.

Seveda je bilo mo{ko potomstvo veliko bolj za‘eleno in veselje ob rojstvu sina je bilo

znatno ve~je kot ob rojstvu h~ere. »Toda ne morem mol~e mimo navade, ki je tako raz{irjena

med mo{kimi in celo med nekaterimi ‘enskami. Namre~, ko na koncu nose~nosti ‘enske

rodijo deklico, se ~esto dogaja, da so mo‘je nezadovoljni in se prito‘ujejo nad tem, da jim

niso dale sinu; njihove ‘ene pa, neumnice, namesto da bi se iz vsega srca veselile, da jim je

Bog dovolil sre~no roditi, in bi mu morale biti od srca hvale‘ne, so tudi same nezadovoljne,

ker vidijo, da so tak{ni njihovi mo‘je. Kako je mogo~e, da se tako ‘alostijo? Ali torej mislijo,

da so deklice svojim star{em v ve~je breme kot de~ki ali da jim prinesejo manj ljubezni ali da

se z njimi manj ukvarjajo kot njihovi sinovi?«

Ta velik pomen mo{kega potomstva za

nadaljevanja rodu, in sicer imena, poklica ali dru‘benega polo‘aja dru‘ine, se je ujemal s

splo{no uveljavljenim mnenjem o manjvrednosti ‘ensk. To mnenje se je v dru‘bi izobliko-

valo tako skozi anti~ne kot tudi teolo{ke strokovnjake in to predvsem skozi krivdo ‘ensk za

A History, str. 284.

Christine de Pizan, Knjiga, str. 113.

Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 29.

A History, str. 285.

Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 70.

A History, str. 286.

Christine de Pizan, Knjiga, str. 148 in 149.

Cilj vsakega zakona:

rojstvo otrok.

1 2 ... 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 103

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL