Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 64

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 63
64
M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...
medtem ko organiziranja zemlji{kih gospostev ogrskega plemstva v tem pasu tedaj {e ni
zaslediti.
123
Z nem{ke strani pa je prodor v neposeljeno mejno obmo~je nastopil ‘e precej
zgodneje v 12. stoletju pod vodstvom ambicioznih in podjetnih velika{ev, ki so postavljali
gradove in kolonizirali pokrajino. Glede na svoj polo‘aj in »argumente mo~i« so si lahko z
ve~jim ali manj{im uspehom pridobitve zavarovali in ohranili, pri ~emer verjetno ni manjkalo
spopadov. Tako se je pas mejne pustote o‘il in dejansko postajal vse bolj prava mejna ~rta.
124
Prav tak razvoj imamo tudi v obmo~ju Slovenskih Goric, kjer je redka poselitev s strani
nem{ke dr‘ave posegla ‘e do za~etka 12. stoletja dale~ v gri~evje do pribli‘ne linije Radgo-
na–Ptuj, kot nam dokazujejo listine Spanheimov – istih, ki so se izkazali kot najprodornej{i
tudi ob spodnji Krki.
125
Nestabilnost mejnega pasu je jasno izra‘ena v enem od teh doku-
mentov iz let 1106–1124, kjer je re~eno, da so bili kraji opusto{eni in spremenjeni v pu-
stinjo zaradi pogostih sovra‘nih (ogrskih) vpadov.
126
V nadaljevanju 12. stoletja pa so nem{ki
obmejni plemi~i ohranili in utrdili svoje teritorije ter celo izvedli ekspanzijo na ogrsko
ozemlje. Mo~ni salzbur{ki ministerial Friderik III. Ptujski je ob izteku 12. ali v za~etku 13.
stoletja zasedel obse‘en del ogrske obmejne pustote vzhodno od Ptuja do Ormo‘a, za katero
je izrecno re~eno, da je bila »pusta in neobljudena« – vacua et inhabitata.
127
Tu je pri Veliki
Nedelji naselil nem{ki vite{ki red, ki je bil kot cerkvena in hkrati voja{ka institucija lahko
dober garant obrambe in gospodarske integracije obmo~ja. V nadaljnjih desetletjih je bilo
obmo~je intenzivno kolonizirano in tako trajno priklju~eno [tajerski oziroma imperiju.
V kolik{ni meri je v teku poseljevanja ozemlja preko Krke na Dolenjskem v 12. stoletju
prihajalo do podobnih spopadov in eventuelnih plenilnih vpadov s hrva{ke strani, nimamo
nobenih vesti, vendar o tem skoraj ni dvoma. Ob pogostih hudih napetostih med imperijem in
Ogrsko, ki jih v 12. stoletju ni manjkalo, so ogrske vojske vpadale tako v Avstrijo kot na
[tajersko – nedvomno iz Slavonije tudi na Kranjsko. O tem nam da slutiti ‘e omenjena situa-
cija na salzbur{kih posestih ob Savi, saj je bil Rajhenburg eden od salzbur{kih gradov, postav-
ljenih »super Ungaros«.
128
Konec stoletja je bila iniciativa, kot v obmo~ju Ptuja, ‘e v rokah
nem{kih meja{ev. To nam posreduje edini, a zato toliko bolj slikovit dokument, ki pri~a o
123
Eden najzgodnej{ih poznanih ukrepov ogrskega vladarja v mejni pustoti je bil leta 1183 ustanovitev
cistercijanskega samostana sv. Gotharda v Mono{tru s strani kralja Bele III. Samostanu je bilo ob ustanovitvi
podeljeno tudi obse‘no obmejno ozemlje – kasnej{e gospostvo gradu Dobra (Neuhaus) na Gradi{~anskem,
takoj za dana{njo slovensko dr‘avno mejo. Franc Kova~i~, Gradivo za prekmursko zgodovino, ^ZN 21,
1926, str. 1; Kos, K postanku ogrske meje (kot v op. 49), str. 150; Gradivo V, {t. 901.
124
Prim. Max Weltin, Der Kampf um das westungarische Grenzgebiet – das heutige Burgenland, v:
Dopsch, Die Lander (kot v op. 33), str. 262 sl.; Kos, K postanku ogrske meje (kot v op. 49), str. 144 sl.
125
MDC III, {t. 500, 539, 574, 608; Gradivo III, {t. 408; IV, {t. 22, 71, 82. Prim. Kos, K postanku ogrske
meje (kot v op. 49), str. 145; [tih, Salzburg, Ptuj (kot v op. 13), str. 535. V dokumentu iz let 1106–1124 se
omenja vrsta vasi Spanheimov, med njimi Negova in naselja v bli‘ini Radgone. Radgona na otoku sredi
Mure je bila verjetno prednja voja{ka izpostava koloniziranega ozemlja. Prvi~ se izrecno omenja v virih
1182 kot sredi{~e zemlji{kega urada {tajerskih vojvod, dedi~ev tamkaj{njih posesti Spanheimov (UBSt I, {t.
620; Gradivo IV, {t. 659). Morda bi lahko ugotovili kak{ne vzporednice med nastankom in razvojem
Radgone in Kostanjevice kot najbolj izpostavljenih opori{~ Spanheimov ob meji.
126
... et loca iam dicta crebra hostium irruptione devastata et in solitudinem maximam fuerant exparte
redacta. MDC III, {t. 539; Gradivo IV, {t. 22.
127
... cum predictam terram memorandus pater noster de manibus Vngarorum eripiens, licet uacuam
adhuc et inhabitatam primo sue subivgauit potestati ... UBSt II (Graz 1879), {t. 203; Gradivo V, {t. 370; Kos,
K postanku ogrske meje (kot v op. 49), str. 146, 149; isti, Urbarji (kot v op. 17), str. 12; [tih, Salzburg, Ptuj
(kot v op. 13), str. 541 sl.
128
Gl. op. 55.
Vue de la page 63
1 2 ... 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire