Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 20)

P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANE

– Rudolf

! Notica namre~ bele‘i {tiri daritve, od katerih so za nas pomembne prve tri, ki se

vse nana{ajo na Öbelarn v zgornji dolini Ani‘e, kjer sta v bli‘ini (Diemlern pri Irdningu

oziroma Nieder-Öbelarnu) tradirala svojo posest pro{tiji v Berchtesgadnu tudi Adelajda iz

Machlanda in Grimold iz Tarcenta. Prvo daritev je opravil Walchun homo nobilis de Mach-

lant, ki je Admontu podaril nekega nesvobodnika z dvorom. Drugo je opravil neki Adalram,

ki je samostanu podaril kmetijo s travnikom in je v notici ozna~en kot homo proprius

»gospoda Rudolfa, brata prej imenovanega Valjhuna« ter je zaradi tega za daritev potrebo-

val tudi Rudolfovo soglasje. Zapis Adalramove daritve pa vsebuje {e eno kronolo{ko in

vsebinsko zelo pomembno informacijo, namre~, da se je s svojim gospodom odpravljal ad

sepulchrum domini. S tem je prejkone mi{ljeno, da se je skupaj z Rudolfom udele‘il drugega

kri‘arskega pohoda iz leta 1147

. Takrat so namre~ {li pod vodstvom kralja Konrada III. v

sveto de‘elo s svojimi spremstvi tudi {tevilni (visokosvobodni) plemi~i bavarsko-vzhodno-

alpskega prostora, kot so bili bavarski vojvoda in avstrijski mejni grof Henrik II. Jasomir-

gott, grof Bernhard Spanheimski, {tajerski mejni grof Otokar III, ande{ka grofa in brata

Bertold III. in Popo, grof Hartvik iz Bogna in njegov sorodnik Friderik, ki je bil odvetnik v

Regensburgu, grof Konrad II. iz Peilsteina in drugi

. Ali se je Rudolf vrnil ‘iv z Bli‘njega

vzhoda ali pa je tako kot npr. Bernhard Spanheimski in z njim {e {tevilni drugi nesre~no

kon~al kje pod vrelim soncem Male Azije

, ni znano. V virih se kot Ruedolf de Machlant

omenja samo {e med {tevilnimi pri~ami neke tradicijske notice bavarskega samostana Au na

reki Inn, ki pa je datirana v ~as okrog 1135

. Kon~no moramo omeniti {e tretjo zgoraj

omenjeno daritev Admontu, ki jo je opravila nobilis matrona Richilt, »mati prej imenovanih

Valjhuna in Rudolfa« in s katero je samostanu podarila dve polovi~ni kmetiji. Ta, v Admon-

tu zabele‘ena machlandska trojica je kot Rodolf, Regila, Walchon de Machlant zabele‘ena

tudi v bratov{~inski knjigi samostana avgu{tincev-korarjev v Seckauu, v skupini tistih

laikov, ki so imeli minorem fraternitatem

Z ugotovitvijo, da je bilo v zadnji generaciji machlandske rodbine enemu od bratov ime

Rudolf se zdi, da je re{ena identiteta Rudolfa iz Tarcenta, ki je bil najverjetneje identi~en

tudi z istoimenim ljubljanskim posestnikom. Vendar je temu tako samo na prvi pogled.

Namre~, v kolikor dr‘i domneva, da je v listini Rudolfa iz Tarcenta iz 1126 omenjeni Oton

identi~en z Otonom Machlandskim, potem le-ta seveda ne bi mogel biti ozna~en kot Rudol-

fov nepos oziroma cognatus, ampak bi namesto tega moralo stati frater ali nekaj podobne-

ga! Dodaten indic, da Rudolf iz Tarcenta ni bil identi~en z Rudolfom iz Machlanda pa je

na~in, kako je imenovan po Tarcentu. V 12. stoletju se je ‘e povsem uveljavila nova oblika

J. Zahn, UBSt I, {t. 270: [1.] Walchun homo nobilis de Machland pro remedio anime sue tradidit super

altare sancti Blasii Azimannum iuniorem cum curte quam colebat ad Obelach et cum uxore ac filiis. [2.]

Adalramus homo proprius domni Rudolfi fratris supra dicti Walchoun ad sepulchrum domini cum ipso

domno suo uadens, tradidit monasterio Admuntensi cum manu ec licentia predicti Rodolfi mansum unum ad

Obelach omnino in proprietatem. Tradidit etiam pratum ibidem, conditione tamen sui reditus interposita, sed

illo in eodem itinere defuncto, monasterium utrumque possedit. [3.] Richilt nobilis matrona mater predictorum

Walchoun et Rudolf tradidit monasterio dimidium mansum in ipsa uilla Obelach quem tunc possederat

Tounzi, et alium dimidium situm in monte supra Obelach quem possederat Tedwit. /.../

V leto 1147 sta tradicijsko notico datirala ‘e J. Zahn (kot v op. 93) in H. Pirchegger, Landesfürst und

Adel 1 (kot v op. 59) str. 83.

Miha Kosi, The Age of the Crusades in the South-East of the Empire (Between the Alps and the

Adriatic), v: The Crusades and the Military Orders. Expanding the Frontiers of Medieval Latin Christianity

(ed. Zsolt Hunyadi and Jozsef Laszlovszky, Budapest 2001) str. 128 sl. in zemljevid {t. 3.

Podrobneje gl. August Jaksch, Geschichte Kärntens bis 1335, Bd. 1 (Klagenfurt 1928) str. 277 sl.

Monumenta Auginesia, v: Monumenta Boica I (München 1863) str. 145 in {t. 46.

Liber confraternitatum Seccoviensis, MGH Necrologia Germaniae II, Diocesis Salisburgensis (ed.

Sigismund Herzberg-Fränkel, München

2001) str. 388.

1 2 ... 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 20

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL