Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 66

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 65
66
M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...
avstrijski in {tajerski vojvoda Leopold VI. ter ogrski kralj Andrej II.
136
Posamezni ~leni
sporazuma so dolo~ali na primer vra~anje okupiranih ozemelj, dokazovanje legalne prido-
bitve zemlji{~, izpolnjevanje dol`nosti podlo`nikov do legalnega zemlji{kega gospoda,
pla~evanje desetin od obdelovalnih tal, pravico do postavljanja mlinov na mejnih rekah in
vpra{anja postavljanja gradov ob meji.
137
Do podobnih sporazumov je, zlasti po zaklju~ku
vojnih spopadov, prihajalo tudi kasneje. V bratislavskem miru, ki je bil sklenjen julija 1271
po vojni kralja Otokarja PVemisla z ogrskim kraljem [tefanom V., se izrecno omenja tudi meja
Kranjske proti Slavoniji. V zelo obse`nem tekstu mirovnega sporazuma je bilo govora o
vrnitvi {tevilnih ogrskih obmejnih gradov, ki so jih zasedli prista{i kralja Otokarja, o pono-
vni vzpostavitvi mej, kot so veljale do smrti kralja Bele IV. (†1270) in o re{evanju manj{ih
obmejnih spornih zadev, za katere so bili za posamezne de`ele dolo~eni poobla{~eni po-
gajalci. Za mejo Kranjske s Slavonijo sta bila poobla{~ena Otokarjev kranjski glavar, tedaj
Ulrik von Dürenholz, in z druge strani ban Slavonije Joakim.
138
V zvezi z ozemljem ob spodnji Krki je potrebno opozoriti {e na en problem, ki je begal
slovenske zgodovinarje. Konec 13. stoletja je namre~ najmo~nej{a slavonska velika{ka
rodbina Baboni}ev posedovala vrsto vasi na Kranjskem v pasu med Krko in Gorjanci in celo
na levem bregu reke, ki jih je v ve~ darovnicah podelila kostanjevi{kemu samostanu.
139
Te
posesti so nekateri zgodovinarji interpretirali kot lastnino hrva{kega plemstva na nekdanjem
hrva{kem ozemlju, ki se je ohranila v njihovih rokah {e do tega ~asa.
140
To je popolnoma
izklju~eno. V 12. in 13. stoletju, do teh darovnic, nimamo v virih niti najmanj{e sledi o
hrva{ki posesti med Krko in Gorjanci in prejkone ni nikdar obstajala. Nimamo je niti za Belo
krajino onstran gora – za resni~no nekdanje hrva{ko ozemlje – ki je bila dosti bli‘je sede‘em
hrva{kega plemstva, zlasti Baboni}ev, in bi la‘je pri~akovali ohranitev starih vezi. Kot smo
videli, so razmeram ob meji v 12. stoletju dajali pe~at voja{ki spopadi in v kon~ni fazi
ekspanzija, kolonizacija in integracija novih obmo~ij proti Ogrski v cesarstvo. V tem proce-
su je imelo bistveno vlogo ambiciozno in bojevito nem{ko obmejno plemstvo, tradicionalno
izku{eno v »ve{~inah«, ki jih je zahtevalo vsakodnevno ‘ivljenje ob meji. Spomnimo se, kako
je sam ogrski kralj 1161 prosil salzbur{kega nad{kofa, naj ukroti Friderika Ptujskega, ki je
136
Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich IV/2, Ergänzende Quellen 1195–1287,
ed. Oskar v. Mitis, Heide Dienst, Christian Lackner, Wien–München 1997, {t. 1099; Heide Dienst, Zum Grazer
Vertrag von 1225 zwischen Herzog Leopold VI. von Österreich und Steier und König Andreas II. von Ungarn,
Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung (=MIÖG) 90, 1982, str. 1–49 (objava
dokumenta na str. 47); kratek regest v Gradivo V, {t. 419, vendar brez omembe ~lenov glede mejnih vpra{anj.
137
Dienst, Zum Grazer Vertrag (kot v op. 136), str. 29 sl.
138
... circa confina Karinthie, Carniole et Marchie ex parte regis Vngarie banus totius Sclauonie, ex parte
nostra capitaneus Karinthie, Carniole et Marchie deputabuntur. Codex diplomaticus et epistolaris regni Bohe-
miae V, ed. JindVich [ebánek, Sá{a Du{ková, Praga 1981, {t. 636, 637, str. 247 sl. Obdobje Otokarjevega
osvajanja Kranjske 1270–71, ki je potekalo ob vzporednih spopadih z Ogrsko, v slovenskem zgodovinopisju
{e ni bilo podrobneje orisano. V dogajanje in konspiracije z Ogrsko so bili aktivno vklju~eni izvoljeni oglejski
patriarh Filip Spanheim, ki se je boril za svojo kranjsko dedi{~ino, ter zlasti Nikolaj s {tajerskega Lemberga in
Viljem Svibenski, ki so vsi izrecno omenjeni v bratislavskem miru. Ogrski kralj se je moral zavezati, da
Nikolaju in Viljemu, ki sta pribe‘ala k njemu, ne bo nudil ve~ za{~ite in podpore. V teku spopadov so
Otokarjevi prista{i zasedli nekatera obmejna obmo~ja Slavonije – grad ‘upana Farka{a v Zagorju in ozemlje
ob kranjski meji, kjer so celo zgradili grad Samobor (CD VI (Zagreb 1909), {t. 86). Ogrski kralj Ladislav je
1272 gospostvo Samobor skupaj z mestom za velike zasluge podelil prebeglemu Nikolaju Lember{kemu, ki
mu je Otokar na [tajerskem oplenil vse posesti in ga izgnal (CD V, {t. 84, str. 639).
139
AH I, {t. 21, 25, str. 47, 62; Mlinari~, Topografija (kot v op. 41), str. 55 sl.
140
Gl. Blaznik, Zemlji{ka gospostva (kot v op. 22), str. 7; Bo‘o Otorepec, Stari Grad pri Novem mestu
in njegovi lastniki, Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, str. 61; Kos, Med gradom in mestom (kot v
op. 21), str. 38; isti, Gradovi (kot v op. 48), str. 128.
Vue de la page 65
1 2 ... 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire