Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 81)

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

241

Damjan Lapajne, Spomeni~ka ba{tina @umberka, v: @umberak: Ba{tina i izazovi budu~nosti. Zbor-

nik u ~ast 700-te obljetnice prvog spomena imena @umberak, Stari grad @umberak 1996, str. 30 sl.

242

Obe ru{evini sta kot Altes Schloß Sichelburg in Schloß Sichelburg ozna~eni ‘e na jo‘efinski voja{ki

karti iz okrog leta 1780 (Josephinische Landesaufnahme (kot v op. 223), Sectio 63. Gl. {e Izletni{ka karta

Spominsko obmo~je @umberak–Gorjanci 1:50000, Geodetski zavod SRS, Mladinska knjiga 1986 (na njej

je ju‘nej{a ru{evina poleg cerkve sv. Nikole ozna~ena kot Novi grad); Dr‘avna topografska karta republike

Slovenije 1:25000, Geodetska uprava republike Slovenije 1997, lista Kostanjevica 160, Dra{i~i 176.

243

Gl. Lapajne, Spomeni~ka ba{tina (kot v op. 241), str. 32 sl.

244

Valvasor XII, str. 74.

245

Njen tloris in opis, ki dokazujeta staro poreklo, prina{a nekaj desetletij pred Valvazorjem (1639) tudi

cesarski in‘enir Pieroni. Oba dokumenta sta ponatisnjena v ~lanku Anton Koblar, ^egav je @umberk,

Izvestja muzejskega dru{tva za Kranjsko (=IMK) VIII, 1898, str. 138 in priloga.

246

Valvasor XI, str. 454; prim. Radoslav Lopa{i}, @umberak. Crte mjestopisne i poviestne, Zagreb 1881,

str. 4; Koblar, ^egav je @umberk (kot v op. 245), str. 139–140; Blaznik, Zemlji{ka gospostva (kot v op. 22),

str. 51 sl.; Kos, Gradovi (kot v op. 48), str. 122.

247

Lapajne, Spomeni~ka ba{tina (kot v op. 241), str. 33 sl.

248

Tkal~i}, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 51; Lapajne, Spomeni~ka ba{tina (kot v op. 241),

str. 51.

249

Kos, Urbarji (kot v op. 167), str. 249. Kos v ediciji urbarja ne omenja dveh grajskih ostalin in

mo‘nosti, da gre pey dem Öden geslos za ru{evino v neposredni bli‘ini ‘umber{kega gradu. V opombi 85

se odlo~i za lokacijo Stari Grad v Podbo~ju pri Kostanjevici, a brez argumentacije. Vendar pa se na prej{nji

uporabi, vendar je ta prenehala po po‘aru. Ve~je zasnove z bivalnimi objekti (palacijem)

grad nikoli ni imel.

241

V po‘aru uni~eni stolp bi tako lahko bil »purkstal« – ru{evina listine

iz 1353, drugi, nedokon~ani stolp pa »Neuhaus«. Zakaj stolp ni bil nikoli naseljen, ne vemo.

Dejstvo pa je, da je rodbina Sicherstein kmalu zatem bankrotirala in vso posest odprodala.

Celotna lokacija je postala »Burgstall« kasnej{ih dokumentov. Nesporno pa ti objekti pri

Kravjaku niso grad Sicherstein, kot smo dokazali. Verjetno gre za manj{i obrambni objekt na

vzhodni meji posesti Sichersteinov, ki jo je bilo potrebno utrditi, saj je skupaj z naselji

Kravjak in Stojdraga le‘ala tik ob dr‘avni meji imperija na re~ici Bregani.

Glede na dosedaj ugotovljena dejstva naj v nadaljevanju predstavim oziroma predlagam

mo‘no re{itev problema lokacije Sichersteina. Onstran dana{nje slovensko-hrva{ke dr‘avne

meje se namre~ nahajata dve lokaciji z grajskimi ru{evinami: naselje Stari Grad @umbera~ki

z ru{evino Gradina, jugozahodno od vasi Toma{evci nad enim od izvornih pritokov reke

Kup~ina, ter jugovzhodno od njega ru{evina Stari Grad (oz. Novi Grad) s cerkvijo sv. Nikole,

nad dana{njim naseljem @umberak.

242

Obe lokaciji jasno lo~uje hrva{ka stroka kot »Stari

grad @umberak« in »@umbera~ki novi grad«.

243

Vendar pa ne srednjeve{ki niti kasnej{i

zgodovinski viri nikoli ne govorijo o dveh gradovih Sichelberg (@umberk). V 17. stoletju je

bil ‘umber{ki grad {e delno ohranjen in v njem je bil sede‘ usko{kega glavarstva. Njegovo

sliko prina{a Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske.

244

Iz slike je jasno razvidno, da gre za

staro, nedvomno {e srednjeve{ko grajsko zasnovo, ki je bila delno ‘e poru{ena.

245

A Valvazor

je poleg tega poznal tudi ru{evino, ki je stala nad izviri Kup~ine, vendar jo je zmotno imel

za stari grad Pre‘ek.

246

To je dana{nja lokacija pri naselju Stari Grad @umbera~ki, ki je bila

tudi arheolo{ko raziskana in nedvomno ugotovljene srednjeve{ke ostaline.

247

Ohranjeni

grad z Valvazorjeve slike je torej takoimenovani »@umbera~ki novi grad«. Da je tudi ta zelo

verjetno stal ‘e vsaj v 14. stoletju, dokazujejo dokumenti zagreb{ke {kofije iz 1349, ki

omenjajo ‘umber{ko cerkev sancti Nicolai de Syhembergh – to pa je {e danes stoje~a cerkev

sv. Nikolaja poleg »Novega gradu« z odkritimi gotskimi prvinami.

248

Drugi argument je

urbar ‘umber{kega gospostva iz leta 1498. Ta v razdelku o gorskih pravicah navaja tudi

lokacijo pey dem Öden geslos, kar zelo verjetno pomeni ru{evino, oddaljeno okrog dva

kilometra od ‘umber{kega gradu.

249

Torej sta v Valvazorjevem ~asu obstojala dva srednjeve{ka

1 2 ... 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 81

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL