Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 86)

M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...

266

Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 49; CD X, {t 353.

267

Argument Du{ana Kosa (Bela krajina (kot v op. 38), str. 423), da Zagreb ni imel tradicije pobiranja

desetine po Beli krajini, ker se v ra~unu pape{ke desetine za zagreb{ko {kofijo iz let 1332–37 ne omenja

nobena od tamkaj{njih ‘upnij, ni utemeljen (gl. CD X, {t. 34). Do uzurpacije desetin je o~itno lahko pri{lo

‘e precej pred tem letom.

268

Janko Barle, Nekoliko podatkov za zgodovino belokranjskih ‘upnij, IMK XI, 1901, str. 52–53; Kos,

Bela krajina (kot v op. 38), str. 423.

269

Miklav~i~, Premik (kot v op. 38), str. 135; Lopa{i}, @umberak (kot v op. 246), str. 21–22.

270

Barle, Nekoliko podatkov (kot v op. 268), str. 54 sl.; isti, [e nekaj doneskov o prepiru med kri‘niki

v Beli krajini in kapitulom zagreb{kim, IMK XI, 1901, str. 189 sl.; Lopa{i}, @umberak (kot v op. 246), str.

21–22.

271

Gl. op. 259.

272

To je {e en posreden dokaz, da je grad Sicherstein stal na ju‘ni strani Gorjancev.

273

Tudi tamkaj{nji duhovniki so v ~asu spora sredi 14. stoletja po imenih sode~ Nemci – Dietrich pri

cerkvi sv. Nikolaja pri ‘umber{kem gradu oz. pri Sichersteinu in Leopold v Vivodini, za razliko od npr.

Radoslava v Vinici in Gonslava v ^rnomlju. Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 51, 54–55.

274

Gl. zgoraj str. 72.

(tempore manifestarum guerrarum in regno Hungarie).

266

Zagreb je o~itno izgubil belo-

kranjske desetine ‘e precej pred letom 1339. Katere boje na Ogrskem je imel v mislih, je

te‘ko re~i. Potekali so v prvih desetletjih 14. stoletja ob utrjevanju kralja Karla Roberta,

predstavnika nove an‘ujske dinastije na prestolu, kot tudi v razsulu zadnjih desetletij 13.

stoletja pod zadnjimi Arpadovi~i. Morda pa sega ta podatek {e celo dlje nazaj. Kaj se je z

desetinami dogajalo v 13. stoletju do omenjenega desetinskega seznama 1296, ki ‘e ka‘e na

njihovo pripadnost Ogleju, ni znano, vendar jih je o~itno zagreb{ka {kofija neko~ dejansko

dobivala.

267

Desetinski spor se je verjetno polegel do okrog leta 1370, ko so se belokrajnski

kri‘niki dogovorili z zagreb{ko {kofijo za pla~ilo pav{alnega davka namesto desetine.

268

Tudi v @umberku in Vivodini Zagreb ni uspel. Tamkaj{nje ‘upnije so ostale cerkveno pod-

lo‘ne oglejskemu patriarhatu in {ele leta 1789 so bile predane zagreb{ki {kofiji.

269

Vendar pa

ni zanemarljivo, da je spor za desetine ponovno izbruhnil v letu 1513, ko so bili kri‘niki v

Beli krajini znova izob~eni, in zagreb{ki kapitelj je {e 1554, 1647, 1681 in 1741 po{iljal

apele na dr‘avni zbor in cesarja, naj mu reinkorporira ‘upnije v Beli krajini in in s tem vrne

dohodke. Po drugi strani pa so belokranjski ‘upniki v 17. in 18. stoletju o~itno v dolo~eni

meri priznavali jurisdikcijo Zagreba, kot ka‘ejo njihova pisma tamkaj{njemu {kofu.

270

Kaj lahko zaklju~imo na osnovi teh zanimivih virov? Pretenzije Zagreba v 14. stoletju

nedvomno ka‘ejo v grobih obrisih obseg zagreb{ke {kofije, kakr{nega je imela od ustanovitve

konec 11. stoletja. Po navedbi vira iz 1339 je cerkvena meja na severu potekala po grebenu

hribovja – per cacumen moncium – torej po ob{irnem pasu gozdov od Ko~evskega Roga

prek Gorjancev, ki je lo~eval dr‘avi. Vse cerkve zagreb{kega seznama iz 1334 so le‘ale

»tostran gora« (citra montes).

271

Zagreb{ka cerkev je torej v 14. stoletju vehementno terjala

nazaj samo vse tisto, kar je le‘alo ju‘no od razvodnice na Gorjancih. [lo je za cerkve

oziroma teritorije Bele krajine, @umberka, Sichersteina in Gra~enega.

272

Medtem ko v Beli

krajini lahko govorimo o voja{ki osvojitvi starega hrva{kega ozemlja s strani Kranjske (o

~emer pri~ajo tudi viri), pa je v hribovitem @umberku nedvomno {lo za postopno koloniza-

cijo ve~inoma neposeljenega ozemlja in s tem za dolgotrajnej{e upravno, sodno in gospo-

darsko vklju~evanje v okvir Kranjske, ki so ga izvajali spanhajmski ministeriali in

kostanjevi{ki samostan. Vklju~no s tem procesom je nastajala tudi cerkvena organizacija –

ecclesias de Syhenstain, de Syhembergh, ki so bile, kot pove ‘e ime, ustanovljene z nem{ke

(kranjske) strani.

273

Ob tem ostaja odprto vpra{anje cerkve v Vivodini, ki je morda ob

priklju~itvi obmo~ja Kranjski ‘e stala.

274

Ko se je to ozemlje poselilo in gospodarsko napre-

1 2 ... 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 86

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL