Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 46)

M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...

Kako je potekal v 11. stoletju razvoj v obmejnem prostoru na Dolenjskem? Na osnovi

kraljevih darovnic je bilo ozemlje ‘e v veliki meri razdeljeno med cerkvene in posvetne

lastnike.

Ogromen posestni sklop rodu grofa Viljema se je razdrobil – del v osrednji Miren-

ski dolini je ‘e na osnovi Hemine darovnice 1044 pre{el na kr{ko cerkev,

ki je imela

kasneje svoje sredi{~e v trgu Mokronogu, ve~ji del pa na kasnej{e grofe Vi{njegorske, ki so

izvirali iz njunega rodu. @e zgodaj (pred 1074) je v to obmo~je prodrla tudi {kofija Freising,

ki so jo vladarji mo~no podpirali kot eksponente cesarske politike prav v jugovzhodnih

obmejnih pokrajinah.

Nedvomno so v tem prostoru intenzivno potekali vzpostavljanje

zemlji{kih gospostev, agrarna kolonizacija in vzporedno cerkvena organizacija.

Iz pogod-

be med oglejskim patriarhom in freisin{kim {kofom glede desetin freisin{kih kranjskih po-

sesti, sklenjene 1074, je razvidno, da je Freising imel na Vinjem vrhu pri [marjeti na Do-

lenjskem dvor in precej kmetij. Tam je moral {kof po patriarhovem navodilu postaviti cer-

kev, pod katero naj bi sodili {kofovi in drugi podlo‘niki, in po potrebi {e eno ali dve

cerkvi.

Torej je {lo za posesti Freisinga in drugih gospodov v gri~evju tik nad reko Krko, ki

so bile o~itno ‘e intenzivno poseljene. Tu se je v nadaljnjem razvilo obse‘no freisin{ko

gospostvo.

Poleg tega je v 11. stoletju v {ir{em obmo~ju severno od Krke nastala {e vrsta

cerkvenih sredi{~, ki nam dajo slutiti ve~ja poselitvena jedra – v Leskovcu pri Kr{kem za

ozemlje gospostva Kr{ko, v [entrupertu (poleg 1044 Krki darovane posesti [krljevo), v

[entvidu pri Sti~ni na posesti Vi{njegorskih (1136 ‘e ‘upnija), v Mirni Pe~i (oglejski patro-

cinij sv. Kancijana), v Trebnjem (poleg najdeno staroslovansko grobi{~e), v Dobrni~u.

Kak{no je bilo stanje ob dr‘avni meji na Dolenjskem v 11. stoletju? Kak{en je bil odnos

s sosednjim hrva{kim ozemljem v Slavoniji in v kolik{ni meri je bilo tu ~utiti odmev

ve~kratnih velikih vojn z Ogrsko, ki so jih vodili cesarji Konrad II., Henrik III., Henrik IV. in

Tako se v dveh originalnih darovnicah cesarja Henrika IV. iz let 1058 in 1062 njegovemu vazalu

Anzonu za zemlji{~a ju‘no od Grosupljega in ob zgornji Krki omenjajo kot lastniki sosednjih posesti grofa

Tietpold in Rapoton ter neka Ruodpert in Engelberon – zadnji bi bil po imenu in legi posesti sode~ lahko

prednik Turja{kih. Die Urkunden Heinrichs IV. (=DH IV), MGH Diplomata regum et imperatorum Germa-

niae VI/1, ed. Dietrich von Gladiss (Hannover

1978), {t. 43, 96; AH I, {t. 2, 3, str. 6 sl.; UBK I, {t. 40;

Gradivo III, {t. 201, 224; Milko Kos, Salzbur{ko posestvo Cesta na Kranjskem, Glasilo Muzejskega dru{tva

za Slovenijo (=GMS) 21, 1940, str. 71 sl.

Hema je leta 1044 podelila Krki vas [krljevo s sosednjimi vasmi, kar je bilo jedro kr{ke posesti v

osrednji Mirenski dolini, ki je imela v nadaljnjih stoletjih sredi{~e v bli‘njem trgu Mokronogu. MDC I, {t.

17; Gradivo III, {t. 129. Kr{ka posest se je kasneje osredoto~ila {e v posameznih razpr{enih gradovih –

Bo{tanj, Erken{tajn (Stari Grad nad Vrhovim), Stra‘berk (pri Krmelju), Wolkenburg (Obla Gorica). Gl.

posamezna gesla pri Du{an Kos, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenje{tajerskega in koro{kega

plemstva do gradov in me{~anskih naselij do za~etka 15. stoletja, Ljubljana 1994.

@e freisin{ki {kof Ellenhard (1058–1078) je po poro~ilu freisin{ke kronike pridobil {kofiji mnogo

posesti v Slovenjski marki (na Dolenjskem). Pavle Blaznik, Zemlji{ka gospostva v obmo~ju freisin{ke

dolenjske posesti, SAZU, Razprave IV/6 I. razreda, Ljubljana 1958, str. 5. Cesar Henrik IV. je Ellenhardu z

dvema darovnicama v letih 1062 in 1067 podelil precej{njo posest v mejni grofiji Istri, kjer je Freising

morda sodeloval tudi pri osvojitvi hrva{ke »Meranije«, v letu 1074 pa je od istega vladarja dobil 100

kraljevskih hub v mejnem obmo~ju proti Ogrski ob reki Litvi v Avstriji z izrecno nalogo, da vzdr`uje

posadke v kastelih. DH IV, {t. 93, 187, 276; Codex diplomaticus Austriaco–Frisingensis (=CDAF) I, Fontes

rerum Austriacarum (=FRA) II/31, ed. Joseph Zahn (München 1870), {t. 83, 90; UBK I, {t. 39, 45; prim.

Ernst Klebel, Über die Städte Istriens, Studien zu den Anfängen des europäischen Städtewesens, Vorträge

und Forschungen IV, München

1975, str. 57 sl.

Gl. Janez Höfler, O prvih cerkvah in pra‘upnijah na Slovenskem. Prolegomena k histori~ni topogra-

fiji predjo‘efinskih ‘upnij, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1986, str. 33 sl.

UBK I, {t. 50; CDAF I, {t. 89; Gradivo III, {t. 284. [lo je za postavitev ‘upnijske cerkve v Beli Cerkvi

ob Krki s freisin{kim patrocinijem sv. Andreja. Gl. Höfler, O prvih cerkvah (kot v op. 23), str. 36.

Blaznik, Zemlji{ka gospostva (kot v op. 22), str. 5 sl.

Höfler, O prvih cerkvah (kot v op. 23), str. 33 sl.

1 2 ... 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 46

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL