Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 252)

252

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

med obema vojnama. Posebno zanimive so se mi zdele epizode, ki govorijo o ob~asnem zelo mo~nem

nasprotovanju prebivalstva dr‘avi. ^elik na primer opi{e spopade oro‘nikov z doma~ini, ki so se izogibali

vpoklicu v vojsko ali pa pla~evanju tro{arine. Pri tak{nih incidentih je bilo neredko na obeh straneh

uporabljeno strelno oro‘je in padle so tudi ‘rtve. Poleg tega so oro‘nike in politi~ne oblasti skrbeli resni~ni

in domnevni privr‘enci pokojne Avstrije. Dobrepoljska dolina je tako veljala za [u{ter{i~evo-habsbur{ko

gnezdo (vladi nasprotni naj bi bili celo tamkaj{nji oro‘niki), poveljstvo ljubljanskega oro‘ni{kega polka pa

so skrbele slike cesarja Franca Jo‘efa, ki so bojda {e visele v mnogih zasebnih stanovanjih. Strah pred

avstrijsko nostalgijo je v~asih dosegel prav komi~ne razse‘nosti. Leta 1922 je Ivana Hribarja in pokrajin-

sko upravo prestra{ila etiketa na {ampanjskih steklenicah. Gornjeradgonska firma Clothar Bouvier je na

njih namre~ {e vedno uporabljala krajevno oznako: G. Radgona, [tajersko. Pozneje, v ~asu razcveta

jugoslovanskega integralizma, so oro‘niki pre{tevali izobe{ene jugoslovanske in (prepovedane) sloven-

ske, plemenske zastave. Seveda pa so se ves ~as v glavnem ukvarjali s povsem obi~ajnimi policijskimi

opravili: iskali so storilce kaznivih dejanj, skrbeli za varen promet in za javni red.

Knjiga Slovenski oro‘niki : 1918–1941 prina{a mnogo novih informacij o temi in poklicu, ki nista bili

ravno v sredi{~u zanimanja raziskovalcev, in kljub navedenim pripombam jo lahko vsem, ki jih zanimajo

oro‘niki in njihova zgodovina, le priporo~im v branje.

Rok Stergar

Bo‘o Repe, Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana : Modrijan, 2002. 459

strani.

Knjige s tako vsebino ter obravnavanjem ~asa ter histori~nega dogajanja, do katerega za marsikaterega

zgodovinarja in laika {e nimamo dovolj velike histori~ne distance, si {e ne tako dolgo tega v slovenskem

zgodovinopisju ne bi mogli predstavljati. Mnogi zgodovinarji bi tako delo raje prepustili politologom,

sociologom, antropologom in kar je {e podobnih dru‘boslovno-humanisti~nih strokovnjakov, ali pa kar

spominom akterjev. Zato je {e toliko bolj razveseljivo, da je v zadnjih dobrih dveh desetletjih, odkar smo

se na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete za~eli sistemati~no ukvarjati s tako imenovano povojno

zgodovino, vendarle dozorelo tudi med zgodovinarji spoznanje, da je zgodovina vse, kar se je zgodilo do

v~eraj. S tem je tudi najbli‘ja preteklost postala podro~je zgodovinarjevega dela. Ve~ kot deset doktorjev

znanosti, ki so v tem ~asu, vsi iz te problematike, doktorirali na katedri za sodobno zgodovino Oddelka za

zgodovina na FF, ~eprav bi lahko {tudij opravili {irom po svetu, so dokaz in garancija za dobro delo tudi

v naprej. Velika ve~ina, skupaj z avtorjem te knjige, sodi med najbolj{e poznavalce zgodovine tega ~asa.

Ne bi smelo zveneti neskromno, ~e zapi{em, da je k temu kar nekaj prispevalo tudi {olanje na FF.

Obse‘na (459 strani) monografija nesporno vodilnega in najbolj plodovitega strokovnjaka za najnovej{o

slovensko in jugoslovansko zgodovino pri nas, je napisana domala v celoti na primarnih virih in po

temeljiti analizi, sinteti~no zajema tvarino. To mu je uspelo, kljub temu, da je ob tem v celoti opravil tudi

pedago{ko delo s {tudenti, od tistega najbolj elementarnega do podiplomskega, torej tistega, ki bojda bolj

pristoji glavno-poklicnim raziskovalcem na in{titutih. Lotil pa se je teme, ki se je lotevajo le »najbolj

hrabri« med zgodovinarji. Teme, o kateri ima vsak, ki je dogajanje opisano v knjigi so-do‘ivljal svojo,

»pravo« sliko. Zato ni dvoma, da bo imelo Repetovo delo mno‘ico potencialnih bralcev in kritikov.

Ocenjevali ga bodo po tem, koliko se je njegova znanstvena resnica pribli‘ala zgodovinskemu spominu

ve~ine. V celoti zagotovo ne, saj gre za dve nasprotujo~i si pojmovni kategoriji, eno, ki je subjektivna in

drugo, ki temelji na objektivizmu. Tega Repetovem delu ne manjka, saj sliko histori~ne dogajanja prikazuje

tako, kot se ka‘e iz virov. Kljub temu pa prepu{~a avtor, ~eprav ima, kot odli~en poznavalec obravnavane

zgodovinske tematike do nje jasno opredeljena stali{~a, dokon~no interpretacijo histori~nega dogajanja

bralcu. To je po mojem mnenju najpomembnej{a metodolo{ka vrednost Repetovega dela. V podatkovne

podrobnosti njegovega dela se ne bom spu{~al, saj najbr‘ ni dvoma, da jih bodo udele‘enci tega dogajanja

dopolnjevali in morebiti celo popravljali. Vsekakor pa so njegovi podatki, podatki primarnih virov, ki jim

zgodovinar mora verjeti, ~e ni drugih enakovrednih na voljo. ^asi, ko so le akterji zgodovinskega do-

gajanja imeli v lasti resnico in si bil dober zgodovinar le, ~e si zapisal njihovo resnico, pa so upam za nami.

Svojo knjigo je Repe poznavalsko razdelil v poglavja, ki zajemajo klju~ne vsebine naslovne problema-

1 2 ... 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 252

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL