Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 255

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 254
255
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Vatikan«.
6
V razdelkih tega poglavja Repe ni izpustil nobenega pomembnega mednarodno-pravnega
koraka Slovenije ali mednarodne skupnosti. Z metodolo{ko nujnim histori~nim uvodom o slovenski
zunanji politiki pred letom 1990, bralca uvede v vso te‘avnost poti Slovenije k pridobitvi mednarodnega
priznanja, pri kateri sta najpomembnej{i vlogi odigrala Milan Ku~an in Dimitrij Rupel (razdelek: »V
Bruselj prek Ljubljane in ne prek Beograda«). Minuciozno opisuje za~etno nasprotovanje tako mednaro-
dne skupnosti, zlasti ZDA, pa tudi ES ter seveda zvezne Jugoslavije (razdelek: »Jugoslavija mora biti
enotna in demokrati~na«), po priznanju. Nadaljuje s prestavitvijo zagreb{kih pogovorov o usodi Slovenije
in Hrva{ke, tako s predsednikom Tu|manom, kot »evropsko trojko«. Popisuje morda ‘e pozabljeno
»aroganco« Van den Broeka (razdelka: »Pogajanja v Zagrebu«, »Evropska »trojka« drugi~ v Zagrebu«),
naklonjenost in pomo~ Genscherja (razdelek: »Genscherjev neuspeli obisk v Sloveniji in njegove posle-
dice«), najve~ pozornosti pa je posvetil ~asu in dogajanjem od obiska tretje evropske misije, tiste najbolj
znamenite, na Brionih pa vse do Haa{ke mirovne konference ali konference o Jugoslaviji in prelomnim
sklepom Badinterjeve komisije (razdelki: »Tretja evropska misija: Brioni«, »Med brionsko deklaracijo in
konferenco o Jugoslaviji«, »Haa{ka konferenca« in »Odlo~itev Banditerjeve komisije in mednarodno
priznanje«). Ne vem ~e je mogo~e bistveno bolje pri~arati ta napeti in usodni ~as od za~etka julija do konca
decembra 1991 oziroma srede januarja 1992, ko je bila Slovenija mednarodno priznana. To je bil ~as, ko
se je, kot pi{e avtor »…Vpra{anje priznanja nagibalo zdaj na eno, zdaj na drugo stran…«
7
Najbr‘ tudi kaj
bistveno novega ali kaj takega, kar bi bistveno spreminjalo za~rtano zgodovinsko sliko, ni mogo~e dodati.
Kljub temu se je Repe odlo~il, da doda {e eno poglavje, v katerem je na kratko obdelal odnos, kot je zapisal
v naslovu razdelka »pomembnej{ih dr‘av« do osamosvojitve Slovenije. Tu najdemo prikazano politiko
Nem~ije in Avstrije, ki imata najve~ zaslug za mednarodno priznanje Slovenije, pa tudi Nizozemske, Italije,
ZDA, ki so bile slovenskemu osamosvajanju v prvi fazi nenaklonjene in celo nasprotujo~e, nadalje
Sloveniji naklonjeno politiko Mad‘arske, omahujo~o Francije in dolgo zadr‘ano politiko Vatikana.
Repetova monografije je zgodovina. Zgodba o nekem usodnem ~asu ne samo za Slovenijo. Je nekak{na
predzgodovina krvavih dogajanj na Balkanu, ki so sledili. Je uravnote‘en prikaz ~asa slovenske politi~ne
homogenizacije, ko je {lo {e »za stvar« in so bili strankarski interesi potisnjeni ob rob. Knjiga pa ni zanimiva
le zaradi napetih dogodkov, ki jih opisuje, temve~ tudi zaradi, lahkotnega, berljivega, a znanstveno neopore~nega
stila avtorja. ^eprav je delo nabito s podatki in dogodki, jo je mogo~e vzeti v roke tudi samo za {iritev splo{ne
izobrazbe. Zgodovinarjem, akterjem dogajanja in drugim strokovnjakom dru‘boslovnih in humanisti~nih
ved, pa bo zagotovo slu‘ila kot dragocen znanstveni priro~nik. Morda pa se bo kateri od bralcev, tako kot sem
se jaz, vpra{al, zakaj v knjigi ni ve~ faksimilov ali {ir{ih citatov originalnih, uporabljenih virov. Zagotovo je
avtorju za kaj takega zmanjkalo prostora. Ni pa na to pozabil. Treba bo vzeti v roke njegovo drugo delo, ki je
pravkar iz{lo v zbirki Viri: »Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (I. del: opozicija in oblast)«,
Ljubljana 2002. V njem so objavljeni klju~ni viri vsaj za del ~asa in dogajanja, ki ga opisuje v tej knjigi. S to
drugo publikacijo in v knjigi dodanem razdelku s kronologijo pomembnej{ih dogodkov od 1974 do 1992,
obse‘nim seznamom virov in literature, imenskim kazalom in razre{itvijo uporabljenih kratic in okraj{av, pa
so tudi {tudentje dobili u~benik, pravzaprav prvega po delih na{ega u~itelja Metoda Miku‘a. Ve~ kot je Repe
storil za osvetlitev te problematike, zgodovinar le ste‘ka stori.
Du{an Ne}ak
6
Str. 319.
7
Str. 382.
Vue de la page 254

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire