Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 203)

203

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)

nal, ki ga je proglasil za politi~nega jetnika meseca februarja 1977 in ga imenoval prisoner

of consience (t.j. ujetnik vesti).

V drugem primeru gre za preprostega kmeta Franca Luzarja, ki je za dru‘inske ~lane leta

1966 opisal, kako je pre‘ivel vojno in ~as po njej. Delo je naslovil Spomini skriva~a Marka.

V njih je bil enako oster do kolaboracionistov in partizanov, saj je spoznal teror obeh strani,

tudi on pa je opisal povojni izvensodni poboj slovenskih domobrancev. Leta 1974 so spo-

mini pri{li v napa~ne roke. Policijska preiskava, ki je sledila, je pokazala, da si je Luzar

dopisoval s slovenskimi oddajami Deutche Welle, Vatikan in BBC London, kar je oblast

{tela za sovra‘no propagando. Na sodi{~u je Luzar ponovil, da je vse zapisano resni~no

do‘ivel, kar so ocenili le kot vztrajanje na sovra‘nih stali{~ih in je bil zato leta 1976 obsojen

na {tiri leta strogega zapora.

Pri obeh omenjenih primerih je {lo za zna~ilen na~in omejevanja lastnega mi{ljenja, za

varovanje tabujev, o katerih se ne sme pisati oz. o katerih je dovoljeno pisati le tako, kot si

‘eli komunisti~na oblast. Oba omenjena, Miklav~i~ in Luzar, sta bila obsojena zaradi so-

vra‘ne propagande, ~eprav ni bil noben inkriminirani prispevek objavljen v Sloveniji. Za

obsodbo je bil torej dovolj ‘e sum, da bi lahko objava »neza‘elenih« ~lankov povzro~ila

politi~no {kodo oblastnikom zaradi razburjanja javnosti. O tabujih oblast v drugi polovici

sedemdesetih let {e ni bila pripravljena polemizirati in je kot bolj zanesljive uporabljala

represivne metode obra~unavanja z druga~nimi naziranji posameznikov.

Kulturna po meri vladajo~e ideologije

Nasproti »napa~nim« tendencam v kulturi je Zveza komunistov Slovenije postavljala

svoj koncept, v katerem je govorila v imenu delavskega razreda. Pri tem so se sklicevali na

revolucionarne dose`ke v preteklosti in pre`iveta na~ela. Pri idejnih izhodi{~ih, ki so jih

zahtevali tudi od kulturnih ustvarjalcev, so poudarjali pomen marksisti~ne miselnosti, pri

konkretnih akcijah pa spodbujali tiste, ki so zadovoljevale kulturne potrebe {irokih slojev

ljudi. Spodbujali so zlasti amatersko kulturno ustvarjalnost pevskih zborov, gledali{kih,

glasbenih in drugih skupin v dru{tvih, razvoj knji`ni~arstva, tiskanje marksisti~ne literature

jugoslovanskih komunisti~nih voditeljev, spodbujali razvoj dr`avnega radia in televizije.

Pri financiranju kulture so favorizirali »napredne«, »socialisti~ne« kulturne tokove.

Enostranska usmerjenost se je odra‘ala v neenakomerni izdajateljski politiki zalo‘b in

programski politiki kulturnih ustanov, saj so imela dela po okusu vladajo~e stranke izrazito

prednost. Po drugi strani vodilni komunisti niso odobravali novih kulturnih pojavov. To

velja zlasti za mladinska subkulturna gibanja od {estdesetih let dalje, rock’n’roll in kasneje

punk. Razhajanja med oblastni{ko deklarirano kulturno politiko in kulturno stvarnostjo so

bila v {estdesetih in sedemdesetih letih vse ve~ja, komunisti pa so trmasto vztrajali na

politi~nem ocenjevanju umetnosti. Odnos Zveze komunistov do novih kulturnih trendov,

zlasti mlade generacije, je bil tako bolj kot iz uradnih ocen komunisti~nih ideologov razvi-

den iz policijskih akcij, iz prepovedi prireditev, festivalov, koncertov in ideolo{kih kritik v

medijih.

Franc Luzar: Spomini skriva~a Marka. Ljubljana : SZS Karantanija Magnolija, 1990.

Franc [ali: Kulturna pot ZK Slovenije. Ljubljana : Komunist, 1987.

Gregor Tomc: Profano: Kultura v modernem svetu. Ljubljana : [tudentska organizacija Univerze,

1994, str. 174–178.

1 2 ... 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 203

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL