Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 253

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 252
253
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
tike in jih pravzaprav ne moremo razvrstiti po pomembnosti. Vsako med njimi je za vrednotenje predsta-
vljenega dogajanja nujno. V prvem obdeluje Repe ~as po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji skozi prizmo
slovenskega odnosa do federacije, od leta 1945 do njenega razpada. Kljub malo prej zapisanemu pa se zdi
drugo poglavje »Oblast in opozicija« morda med vsemi najpomembnej{e za razumevanje mnogim zunanjim
opazovalcem in nekaterim doma~im sodobnikom, te‘ko dojemljivega, mehkega, nekrvavega in nelustra-
cijskega prehoda iz omiljene oblike »ljudske demokracije« v pluralno, strankarsko demokracijo zahodnega
tipa. Repe je v tem poglavju orisal vse pomembnej{e dejavnike v odnosu oblast:opozicija. Od vloge katoli{ke
cerkve in vzpona civilne dru‘be, do delovanja opozicije pod nadzorom SDV in najvi{jih dr‘avnih in par-
tijskih organov ter pomena novorevija{ev, pisateljev, itd. Pojasnil je {e fenomen konsenza pod »marelo«
SZDL, prelevitev ZK iz partije v stranko in prihod Demosa na oblast. Glede na zapisano je nesporna njegova
ugotovitev v razdelku »Homogenizacija po slovensko«: »Leto 1988 je bilo od vseh let v osemdesetih najbolj
nabito z dogodki in v zgodovinskem smislu prelomno. V Sloveniji se je za~ela nacionalna homogenizacija,
hkrati pa boj za oblast in z njim povezan vpliv na javnost… Center politi~ne homogenizacije je postal Odbor
za varstvo ~lovekovih pravic…«
1
Preobrat je bil namre~ mogo~ le zaradi homogenizacije vseh politi~nih sil
v Sloveniji in obeh polov, ki sta eden drugega nujno potrebovala, ~eprav sta si nasprotovala.
So~asno s politi~nim prestrukturiranjem na Slovenskem, ki je ideolo{ko-politi~no vodilo v neko
druga~no dr‘avo, se je odvijal tudi proces, ki ga avtor v tretjem poglavju imenuje »Gospodarski razpad
dr‘ave«. V razmeroma kratkem poglavju (24 strani), ki mu avtor posve~a moto, citiran po enem od del
kolega Jo‘eta Prin~i~a, sicer pa znanem tudi ‘e od prej in od drugod, o Markovi}evi viziji Jugoslavije kot
konvoju, v katerem mora biti hitrost prilagojena najpo~asnej{i ladji, obdeluje vsaj tako pomembne razloge
za razpad Jugoslavije in drugih komunisti~nih dr‘av, kot so bili ideolo{ko-politi~ni. V osemdesetih letih,
ki jih prete‘no obravnava Repe, so bili prav gospodarski razlogi in tisto, kar sam pravilno poimenuje
»diktat svetovnega kapitala«, morda najmanj viden in najmanj razvpit, a klju~en element za razumevanje
razpada Jugoslavije. Srbska gospodarska vojna proti Sloveniji, Markovi}eve reforme in privatizacijski
spopadi, kot jih opisuje Repe, so v mnogo ~em jugoslovanski notranje politi~ni odrazi zunanjih gospodar-
skih pritiskov in hotenj mednarodnega okolja. Na drugi strani pa je gospodarsko osamosvajanje Slovenije
pomenilo zanjo »biti ali ne biti«. Iz tega kar je v tem poglavju zapisal Repe jasno izhaja, da osamosvojitev
Slovenije ni bil le politi~en, temve~ najbr‘ prav toliko tudi gospodarski projekt in s tem tudi velik riziko.
Razpad Jugoslavije naj bi namre~ po ~rnogledih napovedih pomenil za Slovenijo ekonomski propad in na
tem podro~ju je bila Slovenija zelo ob~utljiva. In to so v Beogradu dobro vedeli {e posebej po sprejetju
Brionske deklaracije.
Ne poznam slovenskega zgodovinarja, ki ne bi bil prepri~an, da je bil uspeh osamosvojitve Slovenije
odvisen od (mednarodno) pravne osnove, na kateri je bila izvedena. Repe je tej tematiki posvetil poglavje
»Ustavna osamosvojitev Slovenije«. Zgodovinarji dobro vemo, da Dr‘ava SHS iz leta 1918 ni mogla
za‘iveti tudi zato, ker ni bila dovolj mednarodno priznana. Tudi Slovenijo bi ~akala taka usoda, ~e ne bi
njena osamosvojitev bila (mednarodno)pravno neopore~na. Vsi tuji opazovalci, predstavniki ES in ZDA
ter tuji sogovorniki v ~asu osamosvajanja, so mo~no poudarjali, celo kot »conditio sine qua non« postav-
ljali, (mednarodno)pravnost takega postopanja. Kaj je na notranje politi~nem planu o tem napravila Slove-
nija sama, govori Repe v razdelkih o ustavobraniteljstvu, spremembi zvezne ustave leta 1988, ustavni
alternativi, amandajih k slovenski ustavi, deklaraciji o suverenosti in »podvinski« ustavi ter o plebiscitu.
Repe se v besedilu nekako pridru‘uje presoji tistih, ki so trdili, »da bo ustavnopravno osamosvojitev mo~
hitreje in la‘e dose~i s plebiscitom kot s sprejetjem nove ustave.«
2
To se je seveda pokazalo kot pravilno,
~eprav zagotovo ne more biti dvoma, da je mogel biti plebiscit resni~no verodostojen le potem, ko je bila
sprejeta dolo~ba, da je plebiscit uspe{en, ~e zanj glasuje vsaj 51 odstotkov vseh glasovalnih upravi~encev.
Odgovor na vpra{anje, ali bi bil {e bolj kredibilen, ~e bi stavku, na katerega je bilo treba odgovoriti z da ali
ne – »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna dr‘ava?« dodali {e v ustavni komisiji
predlagan oklepaj – »Ali naj se Republika Slovenija izlo~i iz SFRJ ?«
3
pa ne sodi ve~ v zgodovinarsko
analizo.
Najbolj stra{ljiva in na konkretni ~love{ki ravni najbolj bole~a izku{nja slovenskega prebivalstva v
poznih osemdesetih letih in na za~etku devetdesetih let, je bil odnos med JLA in Slovenci. Temu poglavju,
1
Str. 108.
Vue de la page 252
1 2 ... 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire