Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 253)

253

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

tike in jih pravzaprav ne moremo razvrstiti po pomembnosti. Vsako med njimi je za vrednotenje predsta-

vljenega dogajanja nujno. V prvem obdeluje Repe ~as po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji skozi prizmo

slovenskega odnosa do federacije, od leta 1945 do njenega razpada. Kljub malo prej zapisanemu pa se zdi

drugo poglavje »Oblast in opozicija« morda med vsemi najpomembnej{e za razumevanje mnogim zunanjim

opazovalcem in nekaterim doma~im sodobnikom, te‘ko dojemljivega, mehkega, nekrvavega in nelustra-

cijskega prehoda iz omiljene oblike »ljudske demokracije« v pluralno, strankarsko demokracijo zahodnega

tipa. Repe je v tem poglavju orisal vse pomembnej{e dejavnike v odnosu oblast:opozicija. Od vloge katoli{ke

cerkve in vzpona civilne dru‘be, do delovanja opozicije pod nadzorom SDV in najvi{jih dr‘avnih in par-

tijskih organov ter pomena novorevija{ev, pisateljev, itd. Pojasnil je {e fenomen konsenza pod »marelo«

SZDL, prelevitev ZK iz partije v stranko in prihod Demosa na oblast. Glede na zapisano je nesporna njegova

ugotovitev v razdelku »Homogenizacija po slovensko«: »Leto 1988 je bilo od vseh let v osemdesetih najbolj

nabito z dogodki in v zgodovinskem smislu prelomno. V Sloveniji se je za~ela nacionalna homogenizacija,

hkrati pa boj za oblast in z njim povezan vpliv na javnost… Center politi~ne homogenizacije je postal Odbor

za varstvo ~lovekovih pravic…«

Preobrat je bil namre~ mogo~ le zaradi homogenizacije vseh politi~nih sil

v Sloveniji in obeh polov, ki sta eden drugega nujno potrebovala, ~eprav sta si nasprotovala.

So~asno s politi~nim prestrukturiranjem na Slovenskem, ki je ideolo{ko-politi~no vodilo v neko

druga~no dr‘avo, se je odvijal tudi proces, ki ga avtor v tretjem poglavju imenuje »Gospodarski razpad

dr‘ave«. V razmeroma kratkem poglavju (24 strani), ki mu avtor posve~a moto, citiran po enem od del

kolega Jo‘eta Prin~i~a, sicer pa znanem tudi ‘e od prej in od drugod, o Markovi}evi viziji Jugoslavije kot

konvoju, v katerem mora biti hitrost prilagojena najpo~asnej{i ladji, obdeluje vsaj tako pomembne razloge

za razpad Jugoslavije in drugih komunisti~nih dr‘av, kot so bili ideolo{ko-politi~ni. V osemdesetih letih,

ki jih prete‘no obravnava Repe, so bili prav gospodarski razlogi in tisto, kar sam pravilno poimenuje

»diktat svetovnega kapitala«, morda najmanj viden in najmanj razvpit, a klju~en element za razumevanje

razpada Jugoslavije. Srbska gospodarska vojna proti Sloveniji, Markovi}eve reforme in privatizacijski

spopadi, kot jih opisuje Repe, so v mnogo ~em jugoslovanski notranje politi~ni odrazi zunanjih gospodar-

skih pritiskov in hotenj mednarodnega okolja. Na drugi strani pa je gospodarsko osamosvajanje Slovenije

pomenilo zanjo »biti ali ne biti«. Iz tega kar je v tem poglavju zapisal Repe jasno izhaja, da osamosvojitev

Slovenije ni bil le politi~en, temve~ najbr‘ prav toliko tudi gospodarski projekt in s tem tudi velik riziko.

Razpad Jugoslavije naj bi namre~ po ~rnogledih napovedih pomenil za Slovenijo ekonomski propad in na

tem podro~ju je bila Slovenija zelo ob~utljiva. In to so v Beogradu dobro vedeli {e posebej po sprejetju

Brionske deklaracije.

Ne poznam slovenskega zgodovinarja, ki ne bi bil prepri~an, da je bil uspeh osamosvojitve Slovenije

odvisen od (mednarodno) pravne osnove, na kateri je bila izvedena. Repe je tej tematiki posvetil poglavje

»Ustavna osamosvojitev Slovenije«. Zgodovinarji dobro vemo, da Dr‘ava SHS iz leta 1918 ni mogla

za‘iveti tudi zato, ker ni bila dovolj mednarodno priznana. Tudi Slovenijo bi ~akala taka usoda, ~e ne bi

njena osamosvojitev bila (mednarodno)pravno neopore~na. Vsi tuji opazovalci, predstavniki ES in ZDA

ter tuji sogovorniki v ~asu osamosvajanja, so mo~no poudarjali, celo kot »conditio sine qua non« postav-

ljali, (mednarodno)pravnost takega postopanja. Kaj je na notranje politi~nem planu o tem napravila Slove-

nija sama, govori Repe v razdelkih o ustavobraniteljstvu, spremembi zvezne ustave leta 1988, ustavni

alternativi, amandajih k slovenski ustavi, deklaraciji o suverenosti in »podvinski« ustavi ter o plebiscitu.

Repe se v besedilu nekako pridru‘uje presoji tistih, ki so trdili, »da bo ustavnopravno osamosvojitev mo~

hitreje in la‘e dose~i s plebiscitom kot s sprejetjem nove ustave.«

To se je seveda pokazalo kot pravilno,

~eprav zagotovo ne more biti dvoma, da je mogel biti plebiscit resni~no verodostojen le potem, ko je bila

sprejeta dolo~ba, da je plebiscit uspe{en, ~e zanj glasuje vsaj 51 odstotkov vseh glasovalnih upravi~encev.

Odgovor na vpra{anje, ali bi bil {e bolj kredibilen, ~e bi stavku, na katerega je bilo treba odgovoriti z da ali

ne – »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna dr‘ava?« dodali {e v ustavni komisiji

predlagan oklepaj – »Ali naj se Republika Slovenija izlo~i iz SFRJ ?«

pa ne sodi ve~ v zgodovinarsko

analizo.

Najbolj stra{ljiva in na konkretni ~love{ki ravni najbolj bole~a izku{nja slovenskega prebivalstva v

poznih osemdesetih letih in na za~etku devetdesetih let, je bil odnos med JLA in Slovenci. Temu poglavju,

Str. 108.

1 2 ... 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 253

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL