Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 15)

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

omenjeno vas« Skrilje. Vrsto patriarhov nato nadaljuje z Ulrikom I. (1086–1121) in jo {ele

dale~ spodaj, ‘e bolj proti koncu svojega seznama, zaklju~uje s patriarhom Pelegrinom I.

(1131–1161). Nenavadno mesto tega vpisa je povezovati s tem, da je patriarh Pelegrin I. umrl

med nastajanjem Nomina defunctorum († 8. avgusta 1161), ravno v ~asu, ko je imel Romulus

sestavljen ‘e ve~ji del seznama in ga je zato vnesel na prvo prosto mesto. Za patriarhi sledijo

odvetniki, kjer je prav tako zaznati Romulusovo prizadevanje po kronolo{kem redu, ~eprav tu

ni bil tako dosleden kot pri patriarhih. Najprej sta navedena vojvoda Henrik III. in Konrad, ki

sta kronolo{ko pravilno razvr{~ena. Nato sledi Rudolf. Njegova omemba za Konradom ga kot

oglejskega odvetnika ume{~a v ~as med 1112 in 1125. To kronologijo pa relativizira vpis

Markvarda IV. Eppensteinskega, ki za ne-odvetnikom Hermanom iz Manzana zaklju~uje listo

odvetnikov, ~eprav bi kronolo{ko moral biti na njenem za~etku. Vendar je to nekonsistentnost

mo‘no razlo‘iti tako, da je Romulus pri vpisu liste odvetnikov prezrl Markvarda, ki ga je nato

vnesel ob prvi prilo‘nosti, takoj, ko se je zavedel napake

Zaklju~ke glede ~asovne umestitve Rudolfa, do katerih smo pri{li na podlagi njegove

omembe v Nomina defunctorum pa, kot se zdi, potrjuje tudi listina, datirana s 7. aprilom

1126 in izgotovljena nekje ob reki So~i (actum Ysonzo), torej v Furlaniji. Tedaj je neki

Rudolf »iz kraja Tarcento« (R=dolfus de loco Tercento), ki je ‘ivel po romanskem pravu,

podaril pro{tiji Sv. Petra v Berchtesgadnu zahodno od Salzburga bogato posest, ki jo je imel

v Karniji in v Furlaniji

. Daritev je v kraj{i in stilizirani obliki ter brez datuma dokumenti-

rana tudi v tradicijski notici, o~itno izgotovljeni na osnovi listine v obliki cartae (‘e v sami

tradicijski knjigi je ozna~ena kot kartula), ki se nam je – tako kot listina – ohranila zapisana

v tradicijskem kodeksu pro{tije v Berchtesgadnu, za~etem v drugi polovici 12. stoletja

Dogodku ob So~i je prisostvoval krog zelo prominentnih visokoplemi{kih oseb, ki so se

lastnoro~no podpisale na listino (signum manum) in ki s svojo prisotnostjo izkazujejo, da je

moral tudi Rudolf iz Tarcenta, kraja severno od Vidma v Furlaniji, pripadati taisti dru‘beni

skupini z velikim ugledom in mo~jo. Med ugledne‘i, ki so pri{li 1126 na So~o, je na prvem

mestu na{tet grof Bernhard Spanheimski († 1147), ki je imel takrat v spanheimski rodbini

vodilno vlogo

in v katerega listini iz 1146 je naveden na za~etku omenjeni spanheimski

ministerial Ulrik iz Ljubljane. Skupaj z Bernhardom je pri{el tudi njegov starej{i brat in

koro{ki vojvoda (1124–1134) Engelbert II. († 1141), ki sta ga spremljala dva sinova: istrski

Tako ‘e R. Härtel, Görz und die Görzer (kot v op. 19) str. 32.

K. A. Muffat, Schenkungsbuch, {t. 214; A. Jaksch, MC III, {t. 620; H. Wiesflecker, Regesten I, {t. 186

(glede lokalizacije v listini podarjene posesti gl. Heinz Dopsch, Von der Existenzkrise zur Landesbildung –

Berchtesgaden im Hochmittelalter, v: Geschichte von Berchtesgaden – Stift, Markt, Land, Bd. 1 (Hg. W.

Brugger/H. Dopsch/P. F. Kramml, Berchtesgaden 1983) str. 335 in op. 332): Anno dominice incarnationis

M.C.XXVI septimo die mensis aprilis, indictione IIII./.../Ego R=dolfus in dei nomine de loco Tercento

professus ex natione mea lege uiuere romana propter amorem anime mee et mercedem, dono ad casam dei

sancti Petri Berthersgadem ex cunctis casis et omnibus rebus iuris mei, quas habere et detinere uisus sum in

uilla Carnia, antepono, quod datum habeo per anteriores kartulas ad meam familiam in primo loco in Terzo

et in Uersegz, seu Cosellano et in ceteris locis et dono a Cosellano siluam, quam semper habebant pater meus

et germani mei cum omni iure ad ipsos pertinentem/.../Signum manum Bernhardus comes, Engelbertus dux

et duo filii eius Engelbertus et Udalricus, Megenhardus comes, Pilgrimus de Butsul, Amelricus de Busco,

Otto nepos predicti R=dolfi, Poppo comes de Glódnice, Offo de Choetse, Lódewicus de Lafrian, Hartwicus et

Chóno de Cafriaco, Diepolt filius Albrici de Uendó, rogati testes. Actum Ysonzo feliciter.

K. A. Muffat, Schenkungsbuch, {t. 213; glede postavitve tradicijskega kodeksa gl. prav tam, str. 227.

To njegovo vodilno mesto znotraj rodbine se ne ka‘e samo v tem, da je v listini Rudolfa iz Tarcenta

na{tet pred svojim starej{im bratom Engelbertom II., ampak {e bolj v tem, da je Bernhard postal enkrat po

1106 tudi odvetnik dru‘inskega samostana v [t. Pavlu, ~eprav je to po dolo~bi pape{kega privilegija iz 1099

pripadalo prvorojencu ustanovitelja samostana Engelberta I. (Engelbertu II.) in njegovim potomcem (A.

Jaksch, MC III, {t. 508). Gl. P. [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov (kot v op. 10).

1 2 ... 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 15

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL