Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 207)

207

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)

Vladajo~i krogi so trdili, da izhaja v Sloveniji dovolj revij in da je v njih prostor tudi za

tiste, ki si ‘elijo novo revijo, in so iskali zlasti ovire proceduralnega zna~aja. Ob tem so

seveda zamol~ali, da so imeli v uredni{kih odborih in izdajateljskih svetih teh revij ve~ino

ljudje, ki niso bili ostrej{i kritiki dru‘benih razmer in so po zakonskih dolo~bah o tisku

pogosto igrali vlogo cenzorja. Toda poleg politikov so akciji za ustanovitev nove revije

nasprotovali tudi nekateri ugledni kulturniki starej{e generacije. Med podpisniki je tako

dokaj neprijetno odmeval odgovor Josipa Vidmarja, avtoritete med esejisti, ki je na vpra{anje,

kaj si misli o zahtevah za novo revijo, odgovoril: »Mislim, da so vsi podpisniki za to revijo

sodelavci raznih obstoje~ih revij in da bi to lahko brez {kode tudi ostali, kajti v sklopu

velikega {tevila imen ne vidim nobene homogenosti in v njihovi utemeljitvi pro{nje nobene

jasne koncepcije tega, kar naj bi ta revija bila. ^e pa nekdo ustanavlja tako va‘no stvar, kot

je revija, bi vendar moral znati povedati javnosti, kaj z njo ho~e. Vsaka revija, ki zaslu‘i to

ime, ima neko svojo osnovno te‘njo, nekak{en osnovni impulz. Skupina, ki je podpisala

{estnajst tipkanih strani obrazlo‘itve, pa nam tega ni znala povedati.«

Kljub vsem pomislekom oblastniki niso prepre~ili ustanovitve nove revije, a so jo

posku{ali nadzorovati in ji vsiliti tak{en svet in uredni{ki odbor, v katerem bi imeli pobud-

niki ideje manj{ino, ve~ino glasov pa bi imeli zastopniki vladajo~ih politi~nih organizacij.

Drug predlog, po katerem bi bile obe strani, pobudniki in drugi ~lani, enakopravno zastopa-

ne v vodilnih organih revije (50:50), pa je vseboval dolo~bo o pravici veta. Pobudniki so

tovrstnim predlogom nasprotovali in zatrjevali, da so revije s tak{nim principom odlo~anja

pravzaprav vzrok, da si ‘elijo izdajati novo revijo. Prav v ~asu pobude za ustanovitev nove

revije, je imel del predlagateljev te‘ave pri izdaji spominskega zbornika o literarnem zgodo-

vinarju Du{anu Pirjevcu. Prispevki so bili zbrani leta 1978, leto po Pirjev~evi smrti. Zbornik

naj bi izdala Sodobnost ali Problemi – reviji, pri katerih je bil Pirjevec nekaj let urednik.

Toda zaradi idejnih spornosti dveh ~lankov so komunisti v samoupravnih organih prepre~ili

izdajo pri revijah, ki so jih vodili. Zbornik je nato iz{el {ele leta 1982 v samozalo‘bi.

Tovrstni izku{nje so bile dokaj pou~ne in predlagatelji niso bili pripravljeni na preve-

liko popu{~anje. V dolgih polemikah se je oblikovalo tudi ime revije. Ker so ve~ kot leto

razpravljali o ustanovitvi nove revije, je postalo to kar njeno ime – Nova revija. Pobudnike

pa so »kaznovali« tako, da so ji v primerjavi s konkuren~nimi revijami dolo~ili relativno

nizko subvencijo, Dimitrij Rupel, eden najglasnej{ih zagovornikov nove revije, pa na urad-

nih forumih ni bil potrjen za odgovornega urednika, ker so mu o~itali, da je v postopku

ustanavljanja revije ravnal nedemokrati~no in pokazal nestrpnost do druga~e misle~ih.

Nova revija je za~ela izhajati maja 1982, glavni in odgovorni urednik pa je bil Tine

Hribar. Leta 1984 sta ga zamenjala Niko Grafenauer in Dimitrij Rupel. @e prve {tevilke so

pokazale, da so se oblastniki upravi~eno »bali« Nove revije. Njeni sodelavci so odpirali

zamol~ane teme in objavljali prispevke, ki jih druge revije niso hotele objaviti. Naslonili so

se na tradicijo prepovedanih revij iz petdesetih in {estdesetih let, le da je bila Nova revija v

kritikah dosti ostrej{a od predhodnic, na katere se je sklicevala.

^eprav je bila Nova revija »mese~nik za kulturo«, je `e od prve {tevilke polemizirala z

dru`beno stvarnostjo in odgovarjala na aktualna politi~na in narodna vpra{anja. Sodelavci

so se lotevali tudi vloge Komunisti~ne partije med 2. svetovno vojno in po njej ter obra~una

komunistov z opozicijo. Pri tem so vsaj na za~etku opozicijsko dr`o naslonili na izro~ilo

Edvarda Kocbeka in Du{ana Pirjevca, ki sta bila leta 1945 {e med oblastno strukturo (prvi

Josip Vidmar: Dva razgovora. Ljubljana : DZS (Plenum kulturnih delavcev OF), 1983, str. 20–21.

Ivan Urban~i~: Zgodbe iz zgodovine nastajanja spominskega zbornika o Du{anu Pirjevcu. Nova

revija, I, 1982/83, {t. 2, str. 252–256.

1 2 ... 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 207

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL