Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 230)

230

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

Fri{ je skupaj s podpredsednikom dr. Bo‘om Repetom ter ob pomo~i ostalih ~lanov organizacijskega

odbora: dr. Jasno Fischer, dr. Jurijem Perov{kom, dr. Draganom Poto~nikom in Matejo Ratej kot tajnico

na simpoziju zbral triindvajset referentov, ve~inoma zgodovinarjev. Med ob~instvom so bili {tudenti in

u~itelji zgodovine, vrhunski slovenski zgodovinarji in intelektualci, politiki iz ~asa prve Demosove vlade,

simpozij pa so pokrivali tudi vsi pomembnej{i slovenski mediji, vklju~no z RTV Slovenija. Vsi referati,

predstavljeni na mariborskem simpoziju, so v obliki zbornika objavljeni v posebni dvojni {tevilki revije

^asopis za zgodovino in narodopisje ({t. 1–2/2001).

Po otvoritvi simpozija sta zbrane najprej nagovorila dr. Jo‘e Pu~nik kot predsednik takratne Demoso-

ve koalicije ter Lojze Peterle kot predsednik prve Demosove vlade, ki sta se dogodkov po formiranju

Demosove koalicije spomnila z vidika svoje neposredne udele‘enosti. Zgodovinar dr. Bo‘o Repe s

Filozofske fakultete v Ljubljani, ki v zadnjem ~asu tudi sicer ve~ji del svoje raziskovalne dejavnosti

usmerja v obdobje osemdesetih let, je predstavil odlomke iz referata z naslovom Globalna slovenska

pomlad v osemdesetih. Glavne poudarke je namenil oblikovanju politi~ne opozicije, slovenskemu preo-

blikovanju v suvereno nacijo ter uvedbi politi~nega pluralizma v omenjeni dekadi. Pravnik in nekdanji

ustavni sodnik dr. Lovro [turm je v referatu Prve ve~strankarske volitve na Slovenskem dokazoval

njihovo demokrati~nost, a jim odrekal po{tenost v smislu diskriminacije novonastalih politi~nih strank

napram tistim ‘e profiliranim. Teoreti~no, nato pa {e podkrepljeno s primeri, je Demos kot in{trument

demokrati~nega prehoda utemeljeval dr. Janko Prunk s Fakultete za dru‘bene vede v Ljubljani.

S tem je bil simpozij dodobra utemeljen, sledila pa je predstavitev {estih strank, ki so se od formiranja

Demosa do volitev v dru‘benopoliti~ne zbore priklju~ile koaliciji. Slovensko kme~ko zvezo je predstavil

dr. Stane Granda z In{tituta za novej{o zgodovino v Ljubljani, Slovensko demokrati~no zvezo (SDZ)

mag. Stane Okoli{ iz Slovenskega {olskega muzeja, znanstveni svetnik dr. Andrej Vovko z Znanstveno

raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa Slovenske kr{~anske demokrate

(SKD). Kme~ka zveza je v politiko vstopila kot strokovna organizacija, zato je v svojih vrstah sprva

zdru‘evala pisano mno‘ico posameznikov. SDZ kot stranka ni imela vizije za prihodnost. Razpadla je ob

prvem resnej{em sporu, je dokazoval Stane Okoli{, Andrej Vovko pa je o SKD zapisal, da je s svojimi

mednarodnimi zvezami mo~no pripomogla k prepoznavnosti neodvisne Slovenije. S Socialdemokratsko

stranko ter vzroki za uspeh in razpad Demosa se je ukvarjal dr. Milan Zver z Ekonomske fakultete v

Mariboru, z Zelenimi Slovenije dr. Andrej Hozjan, s Sivimi panterji dr. Dragan Poto~nik, ter Mateja Ratej

z Liberalno stranko; vsi trije prihajajo z Oddelka za zgodovino Pedago{ke fakultete v Mariboru. Zeleni so

se ob razpadu Demosa sre~ali s trenji znotraj stranke, Panterji so se ‘e marca 1992 priklju~ili Liberalno

demokratski stranki, svojo parlamentarno pot pa je s padcem Demosove vlade kon~ala tudi Liberalna

stranka. S Pedago{ke fakultete so prihajali tudi referenti, ki so predstavljali Demos v razmerju do zakono-

dajne in izvr{ilne oblasti in sicer je dr. Jera Vodu{ek Stari~ s te plati osvetlila takratno slovensko predsed-

stvo, dr. Darko Fri{ vlado, mag. Aleksandra Berberih Slana pa parlament.

Drugi dan simpozija je dr. Bogdan Kolar s Teolo{ke fakultete v Ljubljani zbranim najprej pojasnil

odnos vodstva katoli{ke Cerkve v Sloveniji do Demosa, medtem ko sta dr. Ale{ Gabri~ in dr. Zdenko

^epi~, z In{tituta za novej{o zgodovino v Ljubljani, razvijala zgodbo o odnosu med slovenskimi kulturniki

in Demosom ter o Demosovi opoziciji. Kulturniki so v za~etku devetdesetih v nasprotju z desetletjem

poprej prenehali obstajati kot politi~na opozicija, z izvolitvijo Janeza Drnov{ka za predsednika vlade aprila

1992 ter vstopom Demosove opozicije v vlado pa je tak status prenehal veljati tudi za te stranke. V

popoldanskem delu so novinarji mag. Rosvita Pesek z nacionalne televizije, Ali H. @erdin s tednika

Mladina, z Radia Maribor pa Stane Kocutar dokazovali omalova‘evalen odnos medijev do Demosovih

akcij in do njega samega, kot najpomembnej{i medij v ~asu tranzicije enostrankarskega sistema v pluralni

pa ozna~ili Televizijo Ljubljana (po letu 1990 Televizija Slovenija). S »pogledom od zunaj« na koalicijo

Demos (Evropska skupnost, ZDA, Hrva{ka, Mad‘arska) so simpozij zaklju~ili dr. Jo‘e Pirjevec z Uni-

verze v Vidmu, dr. Matja‘ Klemen~i~ s Pedago{ke fakultete v Mariboru, dr. Juraj Plenkovi} z re{ke

Gradbene fakultete ter dr. Imre Szilágyi s Centra za mednarodne politi~ne {tudije v Budimpe{ti.

Mednarodni znanstveni simpozij Demokrati~na opozicija Slovenije je bil prvenstveno namenjen razrezu

ter strokovni analizi politi~nega dogajanja in predstavitvi politi~nih akterjev ~asa ob osamosvajanju Slove-

nije na na~in, ki je blizu zgodovinski metodi, kar pomeni, da temelji na preverljivosti bodisi v arhivskih

bodisi ~asopisnih in drugih virih. Znanstveni na~in razmi{ljanja, tuj politi~ni dikciji, ki ‘eli biti in ostati

v{e~na, je tako dogajanje na simpoziju ob ‘e omenjeni dobri zastopanosti predstavnikov takratnih politi~nih

1 2 ... 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 230

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL