Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 250)

250

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

knji‘nic, univerzitetnih predavalnic in akademskih omizij, ne zato, ker bi bilo o njej vse, kar se da povedati,

tudi izre~eno in zapisano. Vstop novih politi~nih elit je spro‘il iskanje novih politi~nih tradicij in z njim tudi

pobudo za nova raziskovalna polja in teme.

Ne ozirajo~ se na prevladujo~e zgodovinopisne smeri je tr‘a{ka zgodovinarka, Marina Cattaruzza,

trenutno redna profesorica na univerzi v Bernu, izdala leta 1998 {tudijo o italijanski socialdemokraciji na

habsbur{kih tleh. Njen nedaven drugi ponatis potrjuje, da je zanimanje za tovrstne {tudije ve~je, in to ne

samo med tr‘a{kimi, temve~ tudi med italijanskimi bralci zgodovinskih {tudij, kot je sam zalo‘nik pri~akoval.

Tr‘a{ka zgodovinarka, ki je s svojimi dosedanjimi {tudijami osvetlila pomembne vidike selitvenih tokov

in demografske strukture Trsta ter ‘ivljenjske pogoje tr‘a{kega proletariata, se je v tem zadnjem delu

posvetila za~etkom tr‘a{ke socialdemokracije in delavskega gibanja v Trstu in v Istri. Med drugim se

ukvarja tudi z epistemologijo sodobne nem{ke zgodovine.

Primorska je bila v 19. stoletju ve~etni~na in periferi~na regija monarhije. Na njenih ve~etni~nih tleh se

je pojavilo najbolj internacionalisti~no orientirano socialdemokratsko gibanje. Internacionalisti~na narav-

nanost je bila vidna bodisi v vsakdanjem politi~nem ‘ivljenju bodisi v politi~nih izbirah vodstva in ~lanstva

ter pri samem uveljavljanju politi~ne doktrine. Cattaruzza pod~rtuje, da so tr‘a{ki socialdemokrati ostali

najdlje zavezani internacionalisti~nim principom, medtem ko so jih drugod v Avstriji razgla{ali, ne da bi

jim hoteli ali pa mogli slediti.

Pri raziskovanju tr‘a{ke socialdemokracije je avtorica ovrgla bodisi nacionalisti~no bodisi lokalisti~no

paradigmo v prepri~anju, da primorska zgodovina ne prenese metodolo{kih poenostavljanj in ideolo{kih

izkrivljanj. Odlo~ila se je za interpretativni klju~, ki omogo~a celovito osvetlitev kompleksne politi~ne in

dru‘bene stvarnosti.

V prvem poglavju avtorica predstavi zametke delavske organizacije, prve oblike organiziranega

zdru‘evanja ni‘jih plasti prebivalstva, ki so sovpadale s prvimi oblikami socialnega skrbstva. Na lokalni

sceni so odzvanjali vplivi nem{ke socialdemokracije, toda pomembno vlogo so odigrali tudi stiki z

liberalnim taborom. Z nadrobnim opisom Cattaruzza sledi procesu politi~ne osamosvojitve tr‘a{kega

delavstva, ki je leta 1888 porodil delavsko zdru‘enje Confederazione operaia, v katerem so bili ob italijan-

sko in nem{ko govore~ih dejavni tudi slovensko govore~i delavci. Nov korak na poti k organiziranemu

delavskemu gibanju je bila ustanovitev Socialdemokratske lige leta 1894, ko so se za~eli kazati tudi pravi

obrisi spora med Ucekarjem in Zadnikom. Ucekar je bil zagovornik italijanske kulturne hegemonije in ni

nikoli povsem pretrgal odnosov s tr‘a{ko liberalno sredino. [ele prihod Valentina Pittonija na ~elo stranke

je radikalno spremenil dr‘o italijansko govore~ega vodstva tr‘a{ke socialdemokracije ter uspe{no zmanj{al

razdaljo, ki je od samega za~etka prevladovala med italijansko govore~imi tr‘a{kimi delavskimi voditelji in

dunajsko socialdemokratsko »centralo«.

^etrto poglavje avtorica v celoti posveti jugoslovanski socialdemokraciji v Trstu, ki je bila z Dunajem

tesno povezana. Cattaruzza omenja trenja, ki so se pojavljala med tr‘a{kimi in ljubljanskimi socialdemo-

krati, med slovenskim delavskim vodstvom v Trstu in v Ljubljani in ugotavlja, da so politi~ne razmere na

Kranjskem in na [tajerskem bile nenaklonjene razvoju slovenske socialdemokracije. Slovenske socialde-

mokrate v Trstu je po avtorici odlikovala ne samo sposobnost dejavnega politi~nega udejstvovanja,

temve~ tudi idejna ‘ivahnost, ki so jo vse do prihoda Angela Vivanteja in izida njegove razprave Irreden-

tismo adriatico pogre{ali v italijanskih socialdemokratskih vrstah.

Zajeten del svoje {tudije posve~a Cattaruzza tudi istrskemu socializmu, v katerem je delovala intelek-

tualno in politi~no markantna u~iteljica Giuseppina Martinuzzi, ki se je opredelila za avstromarksisti~ni

koncept naroda kot kulturnojezikovne entitete in se je zavzemala za enakopravno sodelovanje italijanskega

in slovanskega delavstva na istrskih tleh. Tretji in zadnji del knjige je posve~en delovanju socialisti~ne

stranke v tr‘a{ki stvarnosti, »jadranskemu« socializmu in nacionalnemu vpra{anju.

Oblikovanje tr‘a{kega proletariata v politi~ni subjekt in izoblikovanje bodisi delavske kulture bodisi

delavske politi~ne zavesti sta po avtori~inem mnenju potekala s samovzgojnim procesom in s prila-

gajanjem izdelanemu ‘ivljenjskemu stilu, h kateremu sta nedvomno sodila zvestoba monarhiji in protiita-

lijansko ~ustvo. Nacionalno vpra{anje je bilo sicer vseskozi v ozadju politi~nega delovanja socialdemo-

kratov v Trstu in v Istri, ni pa prepre~evalo sodelovanja med pripadniki razli~nih narodnosti, ki so tam

‘ivele. Prepri~anje, da sta lahko le ve~narodna dr‘avna tvorba in internacionalisti~na dr‘a proletariata

porok za razvoj tr‘a{kega pristani{~a, je bilo raz{irjeno bodisi med italijanskimi kot med slovenskimi

delavci. Dilema med razredno in nacionalno pripadnostjo se je v primeru italijanskega proletariata razre{ila

v korist razreda, v primeru slovenskega delavstva pa v korist naroda, trdi Cattaruzza na strani 157. To

1 2 ... 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 255 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 250

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL