Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 53)

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

njihovim ministerialom iz Kr{kega pripi{emo kolonizacijo Kr{kega polja.

Grofje so leta

1189 zastavili, 1202 pa z ministeriali vred dokon~no prepustili Kr{ko salzbur{kemu nad{kofu,

vendar so ga dobili nazaj v dosmrti fevd.

V njihovi lasti je o~itno ostalo do izumrtja rodu

1242. Zatem je sledilo kratkotrajno obdobje oblasti Babenber‘anov 1242–1246, nakar se je

Kr{ko vrnilo Salzburgu.

Na bogensko gospostvo se je na zahodu navezovala precej manj{a, a za nadaljnji razvoj

in ekspanzijo ~ez Krko zelo pomembna posest Spanheimov s sredi{~em v Raki (nem. Arch).

V za~etku 12. stoletja se je ta rodbina, po rodu s Frankovskega, povzpela do izjemnega

ugleda v cesarstvu. Radij aktivnosti posameznih ~lanov je segal od magdebur{ke {kofijske

stolice in odvetni{tva, preko polo‘aja regensbur{kega {kofa, odvetni{tva nad Salzburgom,

do funkcij koro{kega vojvode (od 1123–1269) in istrskega mejnega grofa (1108–1173). Po

mnenju Heinza Dopscha v tem ~asu v dr‘avi te‘ko najdemo dru‘ino s podobnim polo‘ajem.

Georium). Vas so locirali ob dolenjsko Krko, ~eprav ni znano za kateri kraj naj bi {lo (UBSt I, {t. 509; UBK

I, {t. 132; Gradivo IV, {t. 497). Posest Admonta na Dolenjskem, kolikor mi je znano, v kasnej{ih virih ni

izpri~ana, zato se mi zdi glede na prejemnika verjetnej{a lokacija na Koro{kem. Dejansko se v dveh listinah

vojvode Bernarda iz 1228 in 1256 s podobno formulacijo omenja darovanje posesti v vasi St. Georgen ob

zgornji Krki na Koro{kem kr{ki {kofiji oziroma benediktincem iz [t. Pavla – predium sancti Georii iuxsta

Gurcam situm (MDC I, {t. 520); apud sanctum Georium penes Gvrcam (MDC IV/1 (Klagenfurt 1906), {t.

2575).

Za to tezo je ve~ argumentov. Gre za rodovitno ravnino severno od Krke, verjetno ‘e zgodaj

vklju~eno v imperij, saj jo na jugu naravno lepo omejuje reka. Nedvomno je bila poseljena takoj, ko so se

razmere ob meji zadosti ustalile. To bi lahko ob primerjavi s sosednjim salzbur{kim gospostvom onstran

Save umestili v ~as po letu 1131, ko je bil sklenjen mir z Ogri in tudi obnovljen grad v Rajhenburgu. Grofje

so imeli precej izku{enj ‘e s kolonizacijo mejnega gozda proti ^e{ki na svoji bavarski domeni (prim. Piendl,

Böhmen (kot v op. 56), str. 142, 147 sl.). V tem ~asu so bili njihovi ministeriali v Kr{kem mo~ni in

ambiciozni, na kar ka‘e ugled, ki so si ga pridobili na Kranjskem (gl. Kos, Med gradom in mestom (kot v

op. 21), str. 27). Nedvomno jim lahko pripisujemo aktivno kolonizacijsko delo v kr{kem gospostvu.

Celotna Kr{ka ravan do Krke je bila vklju~ena v bogensko de‘elsko sodi{~e Kr{ko, ki je bilo ob izumrtju

grofov 1242 ‘e celovito izoblikovano. To je razvidno iz privilegija salzbur{kega nad{kofa ministerialom v

Kr{kem 1246, v katerem jim podeljuje v fevd tudi iudicium ipsius provincie (UBK II, {t. 138; Gradivo V, {t.

889). V ~asu bogenskega gospostva v Kr{kem je bilo s strani Spanheimov ‘e intenzivno kolonizirano

ozemlje ju‘no od Krke in vzhodno od Kostanjevice, kot bo vidno v nadaljevanju. Ta vojvodski teritorij je

z juga oklenil bogensko gospostvo, ki je segalo le do Krke. Zgodnej{a poselitev Kr{kega polja je zato

logi~na domneva.

Prva pogodba je bila 1189 sklenjena v Bre‘ah, druga pa 1202 pri Gospe Sveti na Koro{kem v

prisotnosti ministerialov s Koro{ke in Kranjske (UBK I, {t. 152; UBK II, {t. 5; Gradivo IV, {t. 760; Gradivo

V, {t. 12).

Za vmesno ande{ko oblast nad Kr{kim, ki je bila »neopazna in kratkotrajna«, kot omenja Kos, Med

gradom in mestom (kot v op. 21), str. 27, ni nobenega tehtnega argumenta. Ob~asna prisotnost ministerialov

iz Kr{kega v spremstvu mejnega grofa Henrika IV. Ande{kega ka`e le na ugled Kr{kih, ki so ga v tem ~asu

u`ivali med kranjskim plemstvom. Pomembno pa je omeniti kratkotrajno oblast vojvode Friderika II.

Babenber{kega. Ta je o~itno 1242 po izumrtju Bogenskih prevzel ve~ino njihove posesti na Koro{kem in

Kranjskem. V babenber{kem urbarju iz ~asa pred 1246 se namre~ na{tevajo {tevilni biv{i bogenski uradi in

dohodki: Podkrnos/Gurnitz, Khünburg, Vipava, Kr{ko (Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark

aus dem Mittelalter, Österreichische Urbare, I. Abteilung: Landesfürstliche Urbare, 2. Band, ed. Alphons

Dopsch (Wien und Leipzig 1910), str. 41 sl., 50, 52). Izdajatelj urbarja ni uspel ugotoviti skupnega izvora

teh posesti in ga je ve~inoma iskal v dedi{~ini po Ande{ko-Meranskih. Dejansko pa gre ze sklop bogenskih

gospostev in ministerialov (gl. op. 56). Babenber{ko gospostvo nad Kr{kim posredno dokazuje {e privilegij

salzbur{kega nad{kofa ministerialom v Kr{kem 22. septembra leta 1246, ki omenja, da se je gospostvo

pravkar vrnilo v salzbur{ke roke (in dominium Salzburgensis ecclesie sit nunc temporis devoluta), kar se

nedvomno nana{a na smrt avstrijskega vojvode Friderika II. 15. junija 1246 (UBK II, {t. 138).

Dopsch, Die Länder (kot v op. 33), str. 309 sl.; gl. {e Peter [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov, prvih

gospodov Kostanjevice, v: Vekov tek. Kostanjevica na Krki 1252–2002, ur. Andrej Smrekar, Kostanjevica

na Krki 2002, (v tisku).

1 2 ... 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 53

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL