Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 55)

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

vzhodnoalpskega prostora, dedi~ev rodu svete Heme.

Rodbina je imela prvotni sede‘ na

gradu Puchs na Zgornjem [tajerskem, v prvi polovici 12. stoletja pa je ena veja prenesla

te‘i{~e na kranjske posesti in se za~ela imenovati po gradu v Vi{nji Gori.

Bratje Ditrik,

Majnhalm in Henrik I. Pris so bili med 1132–1136 tudi ustanovitelji cistercijanskega samo-

stana v Sti~ni, nad katerim je rodbina imela dedno odvetni{tvo. Vi{ek mo~i so Vi{njegorski

dosegli pod grofom Albertom, ki nastopa v dokumentih od 1160–ih let do 1209.

Ugled

dru‘ine dokazuje tudi prisotnost Alberta in bratranca Henrika II. Prisa na Georgenbergu v

Zgornji Avstriji, ko je leta 1186 zadnji iz rodu Otokarjev, vojvoda Otokar IV., testamentarno

zapustil vojvodino [tajersko Leopoldu V. Babenber{kemu.

Vi{njegorski so imeli svoje

ministeriale razpr{ene {irom Dolenjske, tudi ob spodnji Krki – v Kronovem, Oto~cu, Hmelj-

niku, Pre~ni in Breitenauu (Zalogu pri Novem mestu).

S tem so imeli ob meji mo~na

izhodi{~a za kolonizacijo in voja{ko za{~ito.

Zasedba gospostev ob meji na Dolenjskem je bila torej precej impresivna. Ti posestniki

so bili mo~ni politi~ni subjekti in voja{ki dejavnik, s katerim je Ogrska ob meji morala resno

ra~unati, kot dokazuje omenjeni primer Salzburga.

Imeli so potrebni »~love{ki potencial«,

ekonomsko mo~ za investicije in organizacijske strukture za gospodarsko izrabo obmejnega

prostora. Lahko so zgradili obrambne postojanke ob meji, pripeljali svoje voja{ke posadke

(pogosto iz mati~nih de`el), ter organizirali prihod in naselitev kolonistov. Pri tem so se

lahko oprli na {iroko mre`o svojih posesti od Bavarske prek vzhodnoalpskih de`el do

Dolenjske.

Najlep{i primer (najbolje ohranjeni viri) je prav Freising, ki je na svoji obse`ni

{kofjelo{ki posesti vzpostavil vzor~no in neverjetno u~inkovito fevdalno gospostvo, ki je

kljub oddaljenosti redno komuniciralo s sede`em na Bavarskem in {kofiji prina{alo gospo-

darske koristi. Kot nam ka`e najstarej{i urbarialni zapis »Noticia bonorum de Lonka« iz

1160, so bili tedaj okrog [kofje Loke `e naseljeni tudi bavarski in koro{ki kolonisti.

Podobno sliko si nedvomno lahko predstavljamo tudi na gospostvih ob spodnji Krki.

Ljudmil Hauptmann, Grofovi Vi{njegorski, Rad JAZU 250, Zagreb 1935, str. 215–239; Heinz Dop-

sch, Die Stifterfamilie des Klosters Gurk und ihre Verwandschaft, Carinthia I 161, 1971, str. 95–123.

Prvi~ leta 1152 – Meginhalmus de Wisilperc (UBK I, {t. 106; Gradivo IV, {t. 312).

Doslej se je kot prva Albertova omemba {tela listina iz leta 1177, kjer kot pri~a nastopa Albertus de

Wihselberg, advocatus Sitticensis (UBK I, {t. 173a; Gradivo IV, {t. 583 ). Vendar pa je dokument, ki govori

o francoskem stavbeniku Mihaelu, graditelju samostana v Sti~ni, ki je bil prvotno datiran v ~as 1163–1184,

po novem datiran v pozna 1160–ta leta (J. Höfler) oziroma med 1156–1163 (N. Golob). V njem se omenja

podlo‘nica Alberti de Wiselberch ecclesie nostre advocati. Glede na to lahko Albertovo aktivnost premakne-

mo za desetletje ali celo dve pred 1177. Gl. Janez Höfler, Folknandus ali Aldeprandus. K najstarej{i

zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni in njegovi rokopisni zapu{~ini, v: »Hodil po zemlji sem na{i«.

Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, Ljubljana 2001, str. 123–137, zlasti 127 sl. in dodatek str. 135

(objava listine); Nata{a Golob, Uvod k umetnostnozgodovinski metodi datacije srednjeve{kih iluminiranih

rokopisov: Gesta Friderici, Z^ 46, 1992, str. 151–163, dodatek II na str. 163 (objava); prim. Mlinari~, Sti{ka

opatija (kot v op. 57), str. 65–66.

UBSt I, {t. 677; Gradivo IV, {t. 725.

Hauptmann, Nastanek (kot v op. 16), str. 93 sl.

Gl. op. 55.

Prim. Kos, Za~etki (kot v op. 38), str. 174. Za [tajersko gl. Dopsch, Die Länder (kot v op. 33),

str. 280 sl.

Gradivo IV, {t. 410.

Dve Bavarski vasi (ambo Paiersdorf) sta se nahajali tudi na freisin{ki dolenjski posesti. Prvi~ sta

omenjeni leta 1251 (CDAF I, {t. 157; UBK II, {t. 180). Kasneje kot Pairisdorf Superiori (dan. Gorenja vas)

in Pairisdorf Inferiori (dan. Dolenja vas in [marjeta). Blaznik, Zemlji{ka gospostva (kot v op. 22), str. 19. V

gri~evju kr{kega gospostva sta zaselka Nem{ka vas (Dewtschdorff) in Nem{ka Gora (Dewtschperg) – Milko

Kos, Gradivo za histori~no topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500) I, Ljubljana 1975, str. 151; II,

str. 680.

1 2 ... 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 55

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL