Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 55

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 54
55
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
vzhodnoalpskega prostora, dedi~ev rodu svete Heme.
68
Rodbina je imela prvotni sede‘ na
gradu Puchs na Zgornjem [tajerskem, v prvi polovici 12. stoletja pa je ena veja prenesla
te‘i{~e na kranjske posesti in se za~ela imenovati po gradu v Vi{nji Gori.
69
Bratje Ditrik,
Majnhalm in Henrik I. Pris so bili med 1132–1136 tudi ustanovitelji cistercijanskega samo-
stana v Sti~ni, nad katerim je rodbina imela dedno odvetni{tvo. Vi{ek mo~i so Vi{njegorski
dosegli pod grofom Albertom, ki nastopa v dokumentih od 1160–ih let do 1209.
70
Ugled
dru‘ine dokazuje tudi prisotnost Alberta in bratranca Henrika II. Prisa na Georgenbergu v
Zgornji Avstriji, ko je leta 1186 zadnji iz rodu Otokarjev, vojvoda Otokar IV., testamentarno
zapustil vojvodino [tajersko Leopoldu V. Babenber{kemu.
71
Vi{njegorski so imeli svoje
ministeriale razpr{ene {irom Dolenjske, tudi ob spodnji Krki – v Kronovem, Oto~cu, Hmelj-
niku, Pre~ni in Breitenauu (Zalogu pri Novem mestu).
72
S tem so imeli ob meji mo~na
izhodi{~a za kolonizacijo in voja{ko za{~ito.
Zasedba gospostev ob meji na Dolenjskem je bila torej precej impresivna. Ti posestniki
so bili mo~ni politi~ni subjekti in voja{ki dejavnik, s katerim je Ogrska ob meji morala resno
ra~unati, kot dokazuje omenjeni primer Salzburga.
73
Imeli so potrebni »~love{ki potencial«,
ekonomsko mo~ za investicije in organizacijske strukture za gospodarsko izrabo obmejnega
prostora. Lahko so zgradili obrambne postojanke ob meji, pripeljali svoje voja{ke posadke
(pogosto iz mati~nih de`el), ter organizirali prihod in naselitev kolonistov. Pri tem so se
lahko oprli na {iroko mre`o svojih posesti od Bavarske prek vzhodnoalpskih de`el do
Dolenjske.
74
Najlep{i primer (najbolje ohranjeni viri) je prav Freising, ki je na svoji obse`ni
{kofjelo{ki posesti vzpostavil vzor~no in neverjetno u~inkovito fevdalno gospostvo, ki je
kljub oddaljenosti redno komuniciralo s sede`em na Bavarskem in {kofiji prina{alo gospo-
darske koristi. Kot nam ka`e najstarej{i urbarialni zapis »Noticia bonorum de Lonka« iz
1160, so bili tedaj okrog [kofje Loke `e naseljeni tudi bavarski in koro{ki kolonisti.
75
Podobno sliko si nedvomno lahko predstavljamo tudi na gospostvih ob spodnji Krki.
76
68
Ljudmil Hauptmann, Grofovi Vi{njegorski, Rad JAZU 250, Zagreb 1935, str. 215–239; Heinz Dop-
sch, Die Stifterfamilie des Klosters Gurk und ihre Verwandschaft, Carinthia I 161, 1971, str. 95–123.
69
Prvi~ leta 1152 – Meginhalmus de Wisilperc (UBK I, {t. 106; Gradivo IV, {t. 312).
70
Doslej se je kot prva Albertova omemba {tela listina iz leta 1177, kjer kot pri~a nastopa Albertus de
Wihselberg, advocatus Sitticensis (UBK I, {t. 173a; Gradivo IV, {t. 583 ). Vendar pa je dokument, ki govori
o francoskem stavbeniku Mihaelu, graditelju samostana v Sti~ni, ki je bil prvotno datiran v ~as 1163–1184,
po novem datiran v pozna 1160–ta leta (J. Höfler) oziroma med 1156–1163 (N. Golob). V njem se omenja
podlo‘nica Alberti de Wiselberch ecclesie nostre advocati. Glede na to lahko Albertovo aktivnost premakne-
mo za desetletje ali celo dve pred 1177. Gl. Janez Höfler, Folknandus ali Aldeprandus. K najstarej{i
zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni in njegovi rokopisni zapu{~ini, v: »Hodil po zemlji sem na{i«.
Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, Ljubljana 2001, str. 123–137, zlasti 127 sl. in dodatek str. 135
(objava listine); Nata{a Golob, Uvod k umetnostnozgodovinski metodi datacije srednjeve{kih iluminiranih
rokopisov: Gesta Friderici, Z^ 46, 1992, str. 151–163, dodatek II na str. 163 (objava); prim. Mlinari~, Sti{ka
opatija (kot v op. 57), str. 65–66.
71
UBSt I, {t. 677; Gradivo IV, {t. 725.
72
Hauptmann, Nastanek (kot v op. 16), str. 93 sl.
73
Gl. op. 55.
74
Prim. Kos, Za~etki (kot v op. 38), str. 174. Za [tajersko gl. Dopsch, Die Länder (kot v op. 33),
str. 280 sl.
75
Gradivo IV, {t. 410.
76
Dve Bavarski vasi (ambo Paiersdorf) sta se nahajali tudi na freisin{ki dolenjski posesti. Prvi~ sta
omenjeni leta 1251 (CDAF I, {t. 157; UBK II, {t. 180). Kasneje kot Pairisdorf Superiori (dan. Gorenja vas)
in Pairisdorf Inferiori (dan. Dolenja vas in [marjeta). Blaznik, Zemlji{ka gospostva (kot v op. 22), str. 19. V
gri~evju kr{kega gospostva sta zaselka Nem{ka vas (Dewtschdorff) in Nem{ka Gora (Dewtschperg) – Milko
Kos, Gradivo za histori~no topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500) I, Ljubljana 1975, str. 151; II,
str. 680.
Vue de la page 54
1 2 ... 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire