Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 87

  • Télécharger
  • Ajouter à mon manuel
  • Imprimer
  • Page
    / 263
  • Table des matières
  • MARQUE LIVRES
  • Noté. / 5. Basé sur avis des utilisateurs
Vue de la page 86
87
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
275
Gl. op. 121.
276
Tako Kos, Bela krajina (kot v op. 38), str. 416 sl.
277
Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 54, 93; CD XI, {t. 447. Glede na to, da je ogrski kralj
lahko ustanovil cerkev v Beli krajini najkasneje do vklju~itve v oglejsko diecezo leta 1228, prideta v po{tev
Bela II. (1131–1141) in Bela III. (1173–1196). Neutemeljena je trditev, da Bela III. ni mogel biti njen
ustanovitelj, ker zaradi vi{njegorske zasedbe Bele krajine ni imel nobene mo~i (Kos, Urbarji (kot v op. 167),
str. 38, op. 5). Po njegovem ukazu je ‘upan [tefan Gori{ki v povra~ilo za vi{njegorsko plenjenje napadel in
opusto{il gospostvo Mehovo. Bela III. je bil najmo~nej{i ogrski vladar 12. stoletja in se je celo sam voja{ko
vpletal v sosednje pokrajine v imperiju. Prim. mojo argumentacijo v Kosi, Templarji (kot v op. 38), str.
19 sl.
278
Patronatske pravice Zofije Vi{njegorske nad belokranjskimi cerkvami leta 1228 tega ne izklju~ujejo.
Njen o~e je bil najverjetnej{i osvajalec pokrajine – komu pripade pristojnost nad cerkvami, ~e ne osvajalcu.
Identi~en primer imamo pri osvojitvi ogrskega ozemlja vzhodno od Ptuja. Friderik III. Ptujski je podelil
nem{kemu vite{kemu redu osvojeno posest pri Veliki Nedelji z desetinami in (‘e obstoje~o) cerkvijo, njegov
sin Friderik IV. pa je 1235 redu posebej podelil {e patronatsko pravico – ... ius patronatus quod mihi
conpetebat in ecclesia que uocatur ad sanctam Dominicam. UBSt II, {t. 203, 324, 337; Gradivo V, {t. 370,
633, 647.
279
Za razliko od ostalega obmo~ja, kjer so navedene konkretne cerkve in imena duhovnikov, ki so bili
zaradi nepokoravanja Zagrebu celo izob~eni, se pri Gra~enem tak{ni ukrepi niso izvedli. V spisku iz 1334,
ki sistemati~no na{teva vsa obmo~ja in cerkve gori{kega arhidiakonata, je za to ozemlje celo poseben
dostavek: Retulit eciam magister Demetrius ... quod eo tempore, quando fuerat cancellarius Stephani bani
existens laycus, fuerat informatus, quod districtus de Grachan erat de archidiaconatu de Guerche et sit
dioecesis zagrabiensis. Iz njega je razvidno, da je bila izpeljana poizvedba, ~e je obmo~je Gra~ena neko~ res
sodilo pod gori{ki arhidiakonat, in je bilo {ele naknadno vklju~eno v seznam. Tkal~i~, Povjestni spomenici
(kot v op. 194), str. 93.
280
Za razliko od npr. gospostva Borl ob Dravi, ki ga je ogrski kralj v vseh mirovnih pogodbah s
Habsbur‘ani zaman terjal nazaj (gl. op. 162).
dovalo je postalo interesantno za zagreb{ko {kofijo, ki je pristavila lon~ek in terjala deseti-
ne od svojega nekdanjega, ~eprav prej pustega obmo~ja. V zvezi s tem je zanimivo, da
zagreb{ki vir uporablja za ozna~evanje tega ozemlja preprosto poimenovanja po sede‘ih
(»nem{kih«) zemlji{kih gospostev, ki jih na enem mestu opredeljuje kot distrikte (in distric-
tibus de Syhenstan et Syhembergh), medtem ko se za Belo krajino skoraj dosledno uporablja
naziv provinca Metlika (provinciola Methlice), ki ga je podobno uporabil ‘e oglejski pa-
triarh Bertold ob cerkeveni priklju~itvi pokrajine 1228 (in regione que Metlica dicitur).
275
Tudi to posredno ka‘e na njihov razli~en zgodovinski polo‘aj oziroma razvoj. Bela krajina
je o~itno imela ‘e dolo~eno regionalno identiteto, torej tudi pred kranjsko osvojitvijo ‘e
vsaj redko poselitev. Zato je neumestno trditi, da v Beli krajini zagreb{ka {kofija v sto letih
od ustanovitve ne bi imela nobene cerkvene organizacije.
276
Omenjeni zagreb{ki dokumenti
trdijo nasprotno – da je bil patrocinij cerkve v Semi~u sveti ogrski kralj [tefan (kar omenja
v svojem pismu tudi pape{ki legat Gvido leta 1350) in da je cerkev ustanovil kralj Bela (de
fundacione regis Bele),
277
kar je popolnoma verjetno.
278
Za razliko od omenjenih treh obmo~ij
pa je pri ozemlju obmejne utrdbe Gra~eno (districtus Grachan; ecclesias de Grachan) v
zagreb{kih terjatvah zaslediti druga~no obravnavo. Teoreti~no se sicer {e omenja kot del
zagreb{ke {kofije v spisku cerkva iz 1334 in v teku slede~ega spora, vendar konkretne
zahteve za to obmo~je niso bile oblikovane. Videti je, da se je Zagreb temu ozemlju, ki je ‘e
od srede 13. stoletja imel trdno mejo na Bregani, dejansko ‘e odpovedal.
279
Celoten teritorij
na ju‘ni strani razvodja od Ko~evskega Roga prek Gorjancev je bil torej v cerkvenem
pogledu {e v 14. stoletju sporen in celo pape‘ ga je prisodil nazaj zagreb{ki {kofiji, medtem
ko je bil v posvetnem pogledu de facto ‘e ve~ kot sto let del imperija. S strani ogrskih oblasti
nimamo nobenih virov o poskusih povrnitve tega ozemlja
280
in cerkvene ambicije niso
imele ekvivalentne podpore z lai~ne strani. Zato tudi niso uspele.
Vue de la page 86
1 2 ... 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire