Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 8)

P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANE

omenja ‘e v prvi polovici 10. stoletja

. Takrat naj bi se po poro~ilu ve~ih mad‘arskih historio-

grafskih del iz poznega 13. in 14. stoletja vr{ila pri Ljubljani (ultra castrum Leopah) bitka,

v kateri so Mad‘ari premagali vojsko pod poveljstvom meranskega vojvode Gotfrida,

(koro{kega) vojvode Eberharda in oglejskega patriarha (Gregorja)

. Franc Kos je ‘e leta

1901 argumentirano zavrnil ta poro~ila in jih ozna~il za »izmi{ljotino prve vrste«

, dokon~no

pa jih je na smeti{~e zgodovine poslal Vasilij Melik leta 1953

Danes velja, da se Ljubljana v srednjeve{kih virih prvi~ omenja leta 1144. V tradicijskem

kodeksu pro{tije v Reichersbergu ob reki Inn, ki je nastal {e pred koncem 12. stoletja

, je na

prednji strani devetega folija zabele‘ena nedatirana notica, s katero je Amilbert iz Kollnitza

pri [t. Pavlu na Koro{kem podaril preko svojega ne~aka Henrika »de Trimian« omenjeni

pro{tiji posestvo, ki ga je imel v dana{nji Spodnji Avstriji med Preinsbachom in Dachs-

eckom

. Med pri~ami te podaritve, ki jo Milko Kos z upravi~enimi razlogi datira v ~as med

majem in oktobrom 1144

, je na drugem mestu omenjen »Ulrik iz Ljubljane, vojvodov

brat«, O

∨

dalricus de Laibach, frater ducis. Identiteta tega Ulrika, s katerega imenom je zve-

zana po dosedanjem védenju prva omemba Ljubljane, je ‘e dolgo ~asa znana in nesporna:

pripadal je koro{ki vojvodski rodbini Spanheimov in je bil brat koro{kega vojvode Henrika

Gl. Jaroslav [a{el, H krajevnima imenoma Emona in Ljubljana, v: Linguistica 24 (1984) str. 251 sl.;

isti, Der Ostalpenbereich zwischen 550 und 650 n. Chr., v: Jaroslav [a{el, Opera Selecta (ur. R. Brato‘/M.

[a{el-Kos, Situla 30, Ljubljana 1992) str. 825. Spomin na Emono se je nato ohranjal le {e v ozkih u~enih in

izobra‘enih krogih, kjer pa se jo omenja le v kontekstu antike: v aktih sinode v Mantovi iz leta 827, ki

vsebujejo protokol sinode v Grade‘u iz 572–577, je Emona zadnji~ omenjena kot anti~ni {kofijski sede‘

(Concilia aevi Karolini 2. 819–842 (ed. A. Werminghoff, MGH Concilia 2, 2, Hannover – Leipzig 1906) str.

588; F. Kos, Gradivo I, {t. 85); v legendi o mu~eni{tvu sv. Pelagija Emonskega pod cesarjem Numerijanom,

ki je prvi~ zabele‘ena v Notkerjevem martirologiju iz okrog 896, je Emona omenjena kot mesto v Karniji

(gl. Rajko Brato‘, Kr{~anstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem obmo~ju oglejske cerkve od za~etkov do

nastopa verske svobode (Acta ecclesitica Sloveniae 8, Ljubljana 1986) str. 167 sl.; isti, Il cristianesimo

aquileiese prima di Costantino fra Aquileia e Poetovio (Ricerche per la storia della chiesa in Friuli 2, Udine

1999) str. 220 sl.), medtem ko je bizantinski cerkveni zgodovinar Nikefor Kalist v 14. stoletju po Sozomenu

iz srede 5. stoletja povzel, da je bila Emona ustanova Argonavtov (Rajko Brato‘, Gr{ka zgodovina. Kratek

pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo (Zbirka Zgodovinskega ~asopisa 18 – Knji‘na zbirka Scripta,

Ljubljana 1997) str. 248).

Ravennatis anonymi Cosmographia et Guidonis Geographica (ed. M. Pinder/G. Parthey, Aalen

1962)

IV, 20; F. Kos, Gradivo I, {t. 182 in str. 223.

Podrobneje gl. Franc Kos, Neljubi gostje pred tiso~ leti (Mad‘ari), v: Dom in svet 14 (1901); ponatis

v: Franc Kos, Izbrano delo (Ljubljana 1982) str. 259 sl.; isti, Gradivo II, {t. 343 in op. 1; Vasilij Melik,

Vpra{anje bitke pri Ljubljani v dobi mad‘arskih napadov, v: Zgodovinski ~asopis 6–7 (1952–1953; Kosov

zbornik) str. 202.

Gl. V. Melik, Vpra{anje bitke pri Ljubljani (kot v op. 3) str. 203–205.

F. Kos, Neljubi gostje (kot v op. 3) str. 259 sl. Tu predstavljen argumente proti verodostojnosti poro~il

o bitki pri Ljubljani v prvi polovici 10. stoletja je Kos povzel tudi v: isti, Gradivo II, {t. 343.

V. Melik, Vpra{anje bitke pri Ljubljani (kot v op. 3).

Heinrich Fichtenau, Studien zu Gerhoh von Reichersberg, v: Mitteilungen des Instituts für

Österreichische Geschichtsforschung 52 (1938) str. 27 sl.; isti, Das Urkundenwesen in Österreich vom 8. bis

zum frühen 13. Jahrhundert (Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung Erg. Bd.

23, Wien 1971) str. 229 sl.

F. Schumi, UBK I, {t. 95; W. Hauthaler/F. Martin, SUB II, {t. 238; F. Kos, Gradivo IV, {t. 201. K tej

omembi gl. predvsem Milko Kos, K 800 letnici prve omembe Ljubljane v zgodovini, v: Glasnik muzejskega

dru{tva za Slovenijo 25–26 (1944–1945) str. 85 sl.; Du{an Kos, K osemstopetdesetletnici prve omembe

Ljubljane (listina iz leta 1146), v: Luwigana 1146. Ob 850 letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih

(Monumenta slovenica 5, Ljubljana 1994) str. 17 sl. (s posnetkom tradicijske notice na str. 19).

M. Kos, K 800 letnici (kot v op. 8) str. 86.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 8

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL