Dux 170SL Manuel d'utilisateur télécharger pdf (Page 9)

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

V. (1144–1161)

. V isti tradicijski notici se kot prvi med pri~ami omenja {e en Spanheimo-

vec, marchio Engilbertus, to je Engelbert III., stric »ljubljanskega« Ulrika in mejni grof v

Istri (1124–1173) ter Toskani (1135–1137)

Le dve leti za gornjo tradicijsko notico je bila v Ogleju v Furlaniji leta 1146 napisana

listina, v kateri nam je prvi~ sporo~ena tudi romanska oziroma slovenska oblika imena

Ljubljana: Luwigana. Z listino, ki je ohranjena v originalu in objavljena tudi kot faksimi-

, sta grof Bernhard Spanheimski in njegova ‘ena Kunigunda izro~ila v Ogleju

tamkaj{njemu patriarhu Pelegrinu I. (pri nas poznan predvsem kot ustanovitelj cistercijan-

skega samostana v Sti~ni 1136 in benediktinskega samostana v Gornjem gradu 1140) in

oglejski cerkvi grad Artegna (slov. Ratenj) ju‘no od Humina v Furlaniji, v zameno pa sta

dobila 30 mark (srebra) in v do‘ivljenjski fevd desetinske dohodke treh ‘upnij na sloven-

skem [tajerskem

. Med pri~ami se omenja tudi Wodolricus de Luwigana, ki pa zaradi svojega

nizkega socialnega polo‘aja, izra‘enim z zadnjim mestom med na{tetimi pri~ami, zagotovo

ni identi~en z dve leti poprej omenjenim Ulrikom Spanheimskim in ga je imeti za spanheim-

skega ministeriala v Ljubljani

M. Kos, K 800 letnici (kot v op. 8) str. 85; Friedrich Hausmann, Die Grafen zu Ortenburg und ihre

Vorfahren im Mannesstamm, die Spanheimer in Kärnten, Sachsen und Bayern, sowie deren Nebenlinien.

Ein genealogischer Überblick, v: Ostbairische Grenzmarken. Passauer Jahrbuch für Geschichte, Kunst und

Volkskunde 36 (1994) str. 17 (V. 1, V. 2); Heinz Dopsch, Die Gründer kamen vom Rhein. Die Spanheimer

als Stifter von St. Paul, v: Schatzhaus Kärnten. Landesausstellung St. Paul 1991. 900 Jahre Benediktinerstift,

Bd. 2: Beiträge (Klagenfurt 1991) genealo{ka tabela na str. 60; Heinz Dopsch, Das Herzogtum Kärnten –

Der Kampf um die Landeseinheit, v: Heinz Dopsch/Karl Brunner/Maximilian Weltin, Die Länder und das

Reich. Der Ostalpenraum im Hochmittelalter. Österreichische Geschichte 1122–1278, Wien 1999) genealo{ka

tabela na str. 311; Peter [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice (v tisku za zbornik

ob 750-letnici mesta Kostanjevice: Andrej Smrekar (ur.), Vekov tek. Kostanjevica na Krki 1252–2002).

F. Hausmann, Grafen zu Ortenburg (kot v op. 10) str. 15 (IV. 1); P. [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov

(kot v op. 10). D. Kos, K osemstopetdesetletnici (kot v op. 8) str. 18, tega Engelberta napa~no ena~i z

Engelbertom II., istrskim mejnim grofom (1107–1124) in koro{kim vojvodom (1124–1134), ki je umrl ‘e

leta 1141 in ga hkrati {e napa~no progla{a za brata Ulrika iz Ljubljane.

Hranjena je v arhivu samostana [t. Pavel na Koro{kem. Faksimile: Luwigana 1146. Ob 850 letnici

prve omembe Ljubljane v pisnih virih (Monumenta slovenica 5, Ljubljana 1994).

A. Jaksch, MC III, {t. 806; D. Kos, K osemstopetdesetletnici (kot v op. 8) str. 42 sl. (s slovenskim

prevodom). Tudi pri tej listini je potrebno popraviti komentar D. Kosa, K osemstopetdesetletnici (kot v op.

8) str. 21 sl., ki meni, da grad Artegna ni bil stara spanheimska posest ampak kot dota ‘ene Kunigunde {ele

Bernhardova pridobitev. Toda samostan v [t. Pavlu je ‘e v dotacijski listini iz leta 1091 prejel od svojega

ustanovitelja Engelberta I. Spanheimskega in s soglasjem njegove ‘ene Hedvige ter njunih otrok, v Furlaniji

vas Lipa (jv. od Nove Gorice) in eno kmetijo sub castro Retin (A. Jaksch, MC III, {t. 496). V Artegni (in loco

Retîn) je imel svojo posest tudi visokoplemeniti Henrik, za katerega nekaj indicev govori, da bi lahko bil sin

furlanskega grofa Werihena (gl. Peter [tih, »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«. [tudija o dveh

listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD.

O. III. 402 in 412) (Nova Gorica 1999) str. 103 sl.) in jo je okrog 1065–1077 prepustil briksen{ki {kofiji

(Oswald Redlich (Hg.), Die Traditionsbücher des Hochstifts Brixen (Acta Tirolensia. Urkundliche Quellen

zur Geschichte Tirols Bd. I, Innsbruck 1886) {t. 228). Spanheimsko posest gradu Artegna je tako kot ostalo

njihovo posest v Furlaniji in na Krasu zato izvajati od Engelbertove ‘ene Hedvige iz rodu furlanskega grofa

Werihena, ki je leta 1001 od cesarja Otona III. prejel polovico Solkana, Gorice in ozemlja v spodnji Vipavski

dolini. Gl. Friedrich Hausmann, Carinziani e stiriani in Friuli, v: Giuseppe Fornasir (a cura di), Il Friuli dagli

Ottoni agli Hohenstaufen (Atti del Convegno Internazionale di Studio, Udine 4–8 dicembre1983, Udine

1984) str. 571 sl.; Therese Meyer/Kurt Karpf, Zur Herkunft der Grafen von Görz. Genealogische Studie zur

Genese einer Dynastie im Südostalpenraum, v; Südost-Forschungen 59 (2000) str. 30 sl.; Therese Meyer/

Heinz Dopsch, Von Bayern nach Friaul. Zur Herkunft der Grafen von Görz und ihren Anfängen in Tirol,

Kärnten und Friaul, v tisku za Zeitschrift für bayerische Landesgeschichte (avtorjema se zahvaljujem za

rokopis ~lanka, ki bo v italijanskem prevodu objavljen tudi v zborniku razprav: Silvano Cavazza (a cura di),

Da Ottone III a Massimiliano I, Gorizia 2003); Peter [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov (kot v op. 10).

M. Kos, K 800 letnici (kot v op. 8) str. 86 sl.; D. Kos, K osemstopetdesetletnici (kot v op. 8) str. 24 sl.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ... 262 263

Commentaires sur ces manuels

Pas de commentaire

Dux 170SL Manuel d'utilisateur Page 9

Commentaires sur ces manuels

Produits connexes et manuels pour Chauffe-eau et chaudières Dux 170SL